Galerija
Brodet s škarpeno: Prepovedano iskanje nafte
Ta vsiljiva nafta močno spominja na vsiljivi drugi tir, bolj ga mečemo ven, bolj pluži noter.
reu CLIMATE/STONE To match feature CLIMATE STON
Pozornim bralcem zagotovo ni zbežala domovinsko naravnana drža slovenske države, ki je sprožila odločne korake proti temu, da bi Hrvaška kar tako po domače vrtala v nežno morsko dno. Dokler na gladini ne zarišejo meje, niti ne vemo, ali ne bi morda črpali tudi v slovenskem morju.
Namesto da bi bili Slovenci veseli, če bi nam sosedje pomotoma priskrbeli bogato vrtino, ki bi nam po pravilu »Najbolj neumen kmet ima najdebelejši curek (nafte)« zagotovila pristranski zaslužek za hude čase, ravnamo raje po pregovoru: Naj sosedu crkne krava, koza in še tri kokice zraven. Slovenija se takih bizarnosti, kot so morebitni »stranski zaslužki z nafto« že ne bo šla. V Sloveniji je zato iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano skladno 1. členom zakona o rudarstvu.
Si lahko mislite, kako pametni, skrbni, premišljeni, vizionarski, racionalni in napredni so bili avtorji omenjenega predpisa? Prekaljeno poslansko pamet so zgledno nadgradili predstavniki številnih slovenskih vlad, ki iz svete previdnosti niso sprejeli niti strategije izkoriščanja tople vode pod morskim dnom. Imeli bi same sitnosti: država bi morala vrtati, skrbeti za toplovodarje, rastlinjake, prijavljati projekte Brusljem (ufffa), uvažati bi morali manj nafte in, kar je najhuje, lahko se nam primeri nepredvidljivost in po nesreči namesto tople vode brizgne tista grda, črna, smrdljiva, gosta reč, katere cena zadnje leto strmoglavo pada. Ne, nafte pa Slovenci že ne bomo.
Ta vsiljiva nafta močno spominja na vsiljivi drugi tir, bolj ga mečemo ven, bolj pluži noter. Škarpena bo podelila medaljo urednikom Tarče, ki jim je prevladujoči histeriji navkljub uspelo sestaviti dokaj jasno sliko tistega, kar se dogaja s to železnico. Medaljo dobi cestni odsek Draženci–Gruškovje, za katerega so inženirji naračunali ceno 80 milijonov evrov, prijavil pa se je izvajalec, ki ga je pripravljen zgraditi za 50 milijonov (čudno, in še mu bo ostalo za kranjsko klobaso). Medaljo za vztrajnost prejme tudi halucinacija javno-zasebno partnerstvo. V četrtek zvečer je Gašper Gašper že dobil prvo tako partnerstvo: Boris Popovič mu je ponudil, da mu občina Koper prevzame projekt, samo podpiše naj.
Slovenski rudarski lobi se ne spozna na naftne curke, zato pa se toliko bolj razume na solinarstvo. Potem ko je gradbena inšpektorica zaprla most v soline za vse, kar leze in gre, še za kuščarje, slepce in polže, je rudarski inšpektor prišel, videl, solinarjem odprl most in zmagal. Zdaj spet nemoteno vozijo 30-tonski tovornjaki. Most brez težav nosi tone, ampak za pešce je še zmeraj nevaren. Če bi bila Škarpena ta gradbena inšpektorica, bi se pogreznila v solinsko blato od sramu. Ravnala je še bolj teroristično kot pred leti njena okoljska kolegica, ki je našla v piranskem akvariju dva jastoga. Namesto da bi akvariju lepo enostavno predpisala umik sumljivih živali iz predstavitvenih bazenov, je raje za nekaj dni zaprla akvarij. Zdaj pa povejte, ali je morda s škarpeno kaj narobe, ali kaj.
boris.suligoj@delo.si
Namesto da bi bili Slovenci veseli, če bi nam sosedje pomotoma priskrbeli bogato vrtino, ki bi nam po pravilu »Najbolj neumen kmet ima najdebelejši curek (nafte)« zagotovila pristranski zaslužek za hude čase, ravnamo raje po pregovoru: Naj sosedu crkne krava, koza in še tri kokice zraven. Slovenija se takih bizarnosti, kot so morebitni »stranski zaslužki z nafto« že ne bo šla. V Sloveniji je zato iskanje, raziskovanje in izkoriščanje nafte in zemeljskega plina na morju prepovedano skladno 1. členom zakona o rudarstvu.
Si lahko mislite, kako pametni, skrbni, premišljeni, vizionarski, racionalni in napredni so bili avtorji omenjenega predpisa? Prekaljeno poslansko pamet so zgledno nadgradili predstavniki številnih slovenskih vlad, ki iz svete previdnosti niso sprejeli niti strategije izkoriščanja tople vode pod morskim dnom. Imeli bi same sitnosti: država bi morala vrtati, skrbeti za toplovodarje, rastlinjake, prijavljati projekte Brusljem (ufffa), uvažati bi morali manj nafte in, kar je najhuje, lahko se nam primeri nepredvidljivost in po nesreči namesto tople vode brizgne tista grda, črna, smrdljiva, gosta reč, katere cena zadnje leto strmoglavo pada. Ne, nafte pa Slovenci že ne bomo.
Ta vsiljiva nafta močno spominja na vsiljivi drugi tir, bolj ga mečemo ven, bolj pluži noter. Škarpena bo podelila medaljo urednikom Tarče, ki jim je prevladujoči histeriji navkljub uspelo sestaviti dokaj jasno sliko tistega, kar se dogaja s to železnico. Medaljo dobi cestni odsek Draženci–Gruškovje, za katerega so inženirji naračunali ceno 80 milijonov evrov, prijavil pa se je izvajalec, ki ga je pripravljen zgraditi za 50 milijonov (čudno, in še mu bo ostalo za kranjsko klobaso). Medaljo za vztrajnost prejme tudi halucinacija javno-zasebno partnerstvo. V četrtek zvečer je Gašper Gašper že dobil prvo tako partnerstvo: Boris Popovič mu je ponudil, da mu občina Koper prevzame projekt, samo podpiše naj.
Slovenski rudarski lobi se ne spozna na naftne curke, zato pa se toliko bolj razume na solinarstvo. Potem ko je gradbena inšpektorica zaprla most v soline za vse, kar leze in gre, še za kuščarje, slepce in polže, je rudarski inšpektor prišel, videl, solinarjem odprl most in zmagal. Zdaj spet nemoteno vozijo 30-tonski tovornjaki. Most brez težav nosi tone, ampak za pešce je še zmeraj nevaren. Če bi bila Škarpena ta gradbena inšpektorica, bi se pogreznila v solinsko blato od sramu. Ravnala je še bolj teroristično kot pred leti njena okoljska kolegica, ki je našla v piranskem akvariju dva jastoga. Namesto da bi akvariju lepo enostavno predpisala umik sumljivih živali iz predstavitvenih bazenov, je raje za nekaj dni zaprla akvarij. Zdaj pa povejte, ali je morda s škarpeno kaj narobe, ali kaj.
boris.suligoj@delo.si
Predstavitvene vsebine
Ne spreglejte
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji