V času velikega podatkovja in vedno zmogljivejših oblik umetne inteligence res ni več potrebe, da nas vodijo statistične metodologije dvajsetega stoletja.
Galerija
Evropejci odvračajo, da ZDA ničesar ne zavidajo, saj imamo na stari celini boljšo socialno mrežo, javno zdravstvo, več dopusta in več prostega časa. FOTO: Primož Zrnec
Majhen pojem, veliki problemi. Že vse od druge svetovne vojne se razmišljanje ekonomistov in politikov vrti okoli bruto domačega proizvoda, BDP. Ta naj bi v eni sami številki povzel vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ki so jih v določenem delu sveta, denimo državi, ustvarili v določenem časovnem obdobju, recimo letu. Toliko o teoriji. V praksi pa se hitro zaplete.
Lani je, denimo, Slovenija ustvarila za 70,5 milijarde evrov BDP. V tekočih cenah, se pravi cenah, po katerih so bili posli dejansko opravljeni, brez upoštevanja inflacije. V cenah iz leta 2024 bi bil znesek nekoliko manjši, 68,1 milijarde evrov. Če se cene v desetletju od 2015 naprej ne bi spremenile, bi lanski BDP veljal 50,6 milijarde evrov. Če bi upoštevali vrednost evra, kot je bila leta 2005, bi slovenski BDP v ...
| Kolumne
