Celjski tlačani in knezi: Obvezen sežig

Računsko sodišče se je spotaknilo ob kup človeškega blata.

Objavljeno
02. marec 2015 09.54
piano/TOPLARNA CELJE
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje
Nikoli več se ne bomo greli tako drago kot zdaj, samo še dražje. Zaleščane je minuli konec tedna zeblo. Ne prvič to zimo. Na velenjski komunali, ki jo vodi bivši direktor termoelektrarne in se na to že spozna, so povedali, da je bila topla voda, ki jo prevzemajo od termoelektrarne za ogrevanje večine stanovanj in mnogih hiš v Šaleški dolini, premrzla. Je šesti blok že crknil? Sta se ustavili plinski turbini na petem bloku? Ne.

Lani, ko so v termoelektrarni že imeli še enega novega direktorja, so komunalcem predlagali podražitev daljinskega ogrevanja. Pa so trije šaleški župani rekli, da ne, saj ljudje vse manj zaslužijo in da naj jim bo vsaj pozimi toplo, če jih že poleti zebe zaradi kislega vremena.

Vidite, tako se pri nas pritisne na cene, če je premog iz rudnika predrag, elektrika na evropskih borzah prepoceni, državni energetski steber pa nima dovolj dobička. Žrtev slovenske energetike postanejo zaleščanski otroci in upokojenci.

Na drugi strani regije, na Celjskem, se bodo morali prav tako pozabavati s kurilnimi napravami. Knežji mestni svet v torek ni opazil, da se je računsko sodišče v sežigalnici, ki ji v Celju ljubkovalno pravijo toplarna, spotaknilo ob kup človeškega blata. Knežjim svetnikom so na zasedanju povedali samo, da računski sodniki zahtevajo, naj bo lastnik sežigalnice država, in da to ne gre, saj jo je zgradila mestna občina, njo pa upravlja občinsko podjetje za energetiko, ki mora najemnino metati nazaj v sežigalnico.

Tako svetniki - ti doslej celotnega poročila o reviziji računskega sodišča na ministrstvu za okolje, na celjski občini in v javnem podjetju sami še niso utegnili prebrati - niso ničesar izvedeli o tem, kako so celjski javno podjetje za energetiko, javno podjetje za smeti in javno podjetje za mestni vodovod in kanale med seboj poslovali. Čeprav je cene določila vlada, je energetsko podjetje v letih med 2010 in 2012 podjetju za smeti in podjetju za vodovod in kanale dajalo deset oziroma 30 odstotkov popusta na sežig odpadkov. Šlo je za popuste na sežiganje predelanih ločeno zbranih komunalnih odpadkov in blata s čistilnih naprav. To je urejal poseben sporazum. Po njem so se dogovorili za popuste, če smetarji in vodarji ne bi imeli dovolj visokih cen za tisto, kar zaračunavajo tlačanom, torej za odvoz smeti, dobavo pitne vode in odvajanje blata ter deževnice s streh.

Ker je javno podjetje drugima javnima podjetjema s popusti za sežiganje posredno subvencioniralo javne storitve, je imelo v treh od prodaje električne in toplotne energije samo par deset tisoč evrov presežka. Brez popustov bi mu za vlaganja v infrastrukturo ostalo več kot pol milijona evrov.

Ko bo v knežjem mestu spet predlagana podražitev daljinskega ogrevanja, smeti in vode, naj knezi vedo, da bo tlačane to močno razkurilo.