Celjski tlačani in knezi: Težave z luknjami

»Celje ima resne težave z MP3-delci,« je sklenila tlačanska poslanka iz SMC Janja Sluga v torek na razpravi o trasi ceste tretje razvojne osi Celje–Novo mesto. Pohvalila je strankarskega vrstnika Petra Gašperšiča, da je za cesto pripravil krasne načrte. Mi smo si rekli: ha, že lani so jih, Borutova vlada je enake in Janezova pred desetimi leti tudi ...

Nazaj v sedanjost. Misel o MP3-delcih je poslanka izrekla, ko je nekdo dejal, da ima Celje težave s PM10-delci in da bi bilo dobro, da bi čim prej zgradili obvoznici z Lopate in Ljubečne. Janja Sluga je potem še povedala, da je bila z župani Laškega, Sevnice, Radeč in drugimi, pa so bili zaradi risbe trase vsi super srečni.

Dan kasneje je razpravljala tudi na debati o trasi v Laškem in dejala, da se ni nihče pritoževal, ko je Marija Terezija tod gradila železnico. Seveda ne, umrla je 70 let prej, preden jo je zgradil Franc Jožef.

Če kdo ne razume, kaj ima MP3 kot vrsta zapisa glasbe z izgubami – torej zapisa, ki je luknjast, saj mu manjka precej informacij – opraviti s prašnimi delci, razložimo. Prašni delci poškodujejo ljudi, ker delajo luknje v pljuča, stisnjeni digitalni zapis pa poškoduje glasbo. A največ škode nastane zaradi drugih lukenj: tlačani smo večne žrtve lukenj v lastnem spominu in lukenj v razgledanosti naših knezov.

Dva primera. V torek je zasedal knežji mestni svet in je nekdanji prvi knez Jože Zimšek iz Desusa spraševal dosmrtnega naslednika Bojana Šrota, zakaj mestni svet ni obravnaval načrta o asfaltni bazi v celjskih Trnovljah. Šrot je rekel, da prvič sliši za asfaltno bazo, saj je investitor prosil za dovoljenje za parkirišče.

Kar je res, je res. O asfaltni bazi nismo govorili po radiu, še po televiziji ne, ampak smo namero investitorja dokazali v tem časopisu. Nazadnje junija letos. Pa so že vsi pozabili in odromalo je v spominsko luknjo županu, svetnikom in tudi tlačanom, ki so sejo najvišje knežje oblasti v živo spremljali po celjski televiziji.

Še je Zimšek vprašal, kaj bo z Banko Celje, ki je ni več, zato tudi celjska ni. Šrot je odvrnil, da že dolgo ni bila celjska, in ga je prosil, naj takšne reči sprašuje poslance v parlamentu. Malo dvomimo, da Janja Sluga kaj ve o tem. Spet pa Šrot ni omenil, na kar smo večkrat opozorili, da je pri Banki Celje držal svečo. Član nadzornega sveta je bil od leta 2007 do maja 2015. Torej še pol leta po tistem, ko so banko likvidirali, na novo postavili in jo pripojili k Abanki. Zimšek se tega ni spomnil, župan je pa pozabil. Na seji je zazijala tako velika luknja v kolektivnem spominu, da se je vanjo lahko skril ves mestni svet z zapisničarko vred.

Tlačani smo vsega hudega vajeni. Še ko plačujemo vozovnice, da nas Izletnik po celjskih primestnih progah vozi z rumenim avtobusom, na katerem piše »Lokalc – mestni potniški promet Velenje«, kjer vozovnic ni treba plačevati, ne izgubimo razsodnosti. Nas pa ujezi poslanka, ki govori o muziki v zraku, ki se je junija smejala na 170. obletnici prihoda vlaka v Celje in ni vedela, komu ploska, pa hudo nam je tudi, ko knežji svet ne ve, kdo je nadzoroval potapljanje celjske banke.