Celjski tlačani in knezi: Vse več dediščine

Žalski ljubitelji štajerskega krasa se ne oglašajo. Braslovški zaščitniki kmetijskih zemljišč molčijo. Celjski poplavljenci ne protestirajo.

Odkar je (takrat še) ministrskemu kandidatu Petru Gašperšiču ušlo, da hitre ceste skozi Savinjsko regijo Slovenija ne potrebuje, se je spremenilo le to, da je ta teden direktor državne projektantske in svetovalne firme Jurij Kač zaprepadenim lokalnim funkcionarjem razložil, kako bo treba v naslednji desetletki najprej zakrpati luknje na slovenskih cestah. Na nekem drugem ministrstvu medtem rišejo cesto mimo domovanja najbolj znanega slovenskega zapornika, savinjski in šaleški župani pa bi jo še vedno radi videli prek braslovških polj. Pa kaj. Saj cesto od Velenja do avtoceste v Savinjski dolini rišejo, takole na prste izračunano, že skoraj desetletje. Pa saj jo župani po drugi trasi tudi že skoraj tako dolgo zahtevajo.

Se kdo še spomni, kakšen cirkus so pred leti zganjali celjski in velenjski direktorji, kje da bo cesta iz Velenja pripeljana do Celja? Zdaj velenjski govorijo le še o tem, da bodo zaprli fabrike in se odselili, recimo na Poljsko. Celjski pa so trenutno v fazi prodajanja banke, tovarne titana in varilnice piva, zato se nimajo časa ukvarjati s takšnimi bizarnostmi.

In poplave? No, tudi Celjani verjamejo, da so zaradi 45 milijonov evrov vrednih ukrepov za urejanje vodotokov na širšem Celjskem kaj bolj varni pred visokimi vodami. Pa kaj še. Le srečo so imeli z vremenom, da se je zjokalo nad Polhograjskimi dolomiti in na Notranjskem. Dokler bo ostalo pri tem, da so vodarji z regulacijami in nasipi vodo poslali proti Laškemu, nad Levcem pa niso zgradili prečnega nasipa in po Savinjski dolini ne suhih zadrževalnikov, dotlej lahko tudi nad Celje in Laško in bogvedi kam vse še prihrumijo prav takšne vode, kakršne so že mnogokrat.

Kadar vaški industrialci in bankirji nimajo časa, plešejo lokalni politiki. Župani sprejemajo odličnjake ter odposlance bratskih balkanskih občin in veleposlanike eksotičnih držav, volivcem se zahvaljujejo za mandat in se hvalijo, da so čustveno navezani na stavbe industrijske dediščine.

No, še bolj se bodo nanje navezali, saj bo vedno več zapuščenih pisarniških poslopij in industrijskih hal in ni hudič, da ne bomo počasi postali zanimivi tudi za japonske turiste. Češ, gremo slikat, kako so Slovenci v Savinjski regiji zafučkali vse, kar so imeli, drugo pa so potopili!

Rešila bi nas lahko infrastruktura. Pa nimamo v mislih nove velenjske promenade, ki jo uničujejo rolkarji, niti ne celjskih novih tlakovcev, ki jim vzorec določajo odvrženi žvečilni gumiji. Rešile bi nas sodobne prometne povezave in obrzdane poplave. Pa nas ne bodo.