Tiskane izdaje
Marketinški guru je izraz, ki ga uporabljajo le novinarji, ko hočemo zbuditi pozornost bralca na določenega človeka. A če pomislim, da je marketing tudi eden izmed duhovnih derivatov denarja, ta pa se čedalje bolj vzpostavlja kot neka naravna sila prav s pomočjo prefriganih zagovornikov trga, potem lahko rečemo, da je guru v marketingu točno to, kar je padli angel v krščanstvu.
Pred nekaj tedni, denimo, ko je svet častil spomin na Charlesa Darwina, sem se o veljavnosti njegovega evolicijskega nauka pogovarjal z upokojenim profesorjem, ki je študentom biologije včasih predaval evolucijo. Spraševal sem ga o zmedi, ki jo v družboslovju povzroča Darwinova teorija, če je razumljena ne kot prilagajanje osebkov okoliščinam, ampak kot naravni zakon razvoja od nižjih k višjim razvojnim oblikam. Tako so Darwina namenoma brali »guruji« na zahodu, da bi dokazali, kako je zahod na človeško višji stopnji ne le od ljudstev, ki jih je odkrival na stopnji kamene dobe, pač pa tudi od kakšne Indije ali Kitajske, kar je bil prikladen razlog za kolonialno ropanje.
Zagovorniki tako razumljene evolucije pač niso upoštevali, da je človek prešel v neko novo evolucijsko – psihosocialno – fazo, v kateri zmore zavirati biološke mehanizme evolucije, razloži profesor. Človek ne živi več naravno v smislu boja za obstanek, kakršen je značilen za procese v naravi, trdi profesor. Človeška družba bo za nekoga, ki je krmežljav in slaboten, bolje ali slabše poskrbela, kar je v nasprotju z naravnim. In tako je treba »brati« Darwina. Pravi biolog.
Resnično, človek je res zatrl tekmo za fizično prevlado med posameznimi osebki, deklarativno se zavzema tudi za pravičnost, solidarnost in pomoč, česar v naravi ni videti. A vendar je s trditvijo, da se je vrsta homo sapiens s pomočjo kulture znebila naravnega pravila vsi proti vsem, nekaj narobe. Samo spomnimo se na prosti trg in »guruje« neoliberalizma, ki znova raznašajo teorije, da je s trgom, pa s konkurenco, in seveda z večnim razvojem vse v redu, ker da je tako tudi v naravi.
Res je, da je tako tudi v naravi, v človeški družbi pa bi moralo biti drugače, vendar ni. Vedno na pol prazne denarnice ali žepi nam dokazujejo, da smo nekaj vredni le toliko časa, dokler kupujemo. In da je boleče prilagajanje čisto nekaj drugega kot razvoj, ki nam ga obljubljajo ti guruji. Ko je eden izmed, gotovo ameriških, tržnih specialistov pred več kot pol stoletja vzkliknil Kupec je kralj, je postal glasnik povsem nove ere, ki je na piedestal potrošniške družbe postavila posameznika. In s tem strmoglavila človeško skupnost v brezno, ki mu še ni videti dna. Posamezniki odtlej neusmiljeno tekmujejo, marketinški guruji pa to tekmo še izpopolnjujejo.
Lastniki danes kupujejo od posameznikov samo toliko dela, koliko ga trenutno potrebujejo, ti posamezniki pa morajo kot samostojni podjetniki - s.p. – neusmiljeno tekmovati med seboj, in to v okolju, ki mu vlada denar. V takšnih razmerah znova deluje zakon vsak proti vsakemu. Vsi se bojujejo za denar, ki pomeni dostojnejše preživetje. Zmagujejo spretnejši, prilagodljivejši in močnejši. Videti je, kot da se je univerzalna denarna sila dvignila nad človeka, tako kot so se nekoč iz njegove duševnosti izvili bogovi in mu zavladali. Denar se je, kot trdijo teoretiki ekonomske misli, res razvil kot abstrakcija naših medsebojnih menjav, torej naših odnosov, in je na neki stopnji postal, je rekel Marx, kot univerzalna zamenjava za vse blago, čisti fetiš. A videti je, kot da to še bila njegova zadnja faza. Denar se razvija naprej, in dobiva čedalj bolj metafizične razsežnosti; podobno je pri kitajski metafiziki, kjer se fizični pojavi vse bolj redčijo v nesnovnost, dokler ne ostane samo še ideja o univerzalni energiji, ki vlada kozmosu.
In takšna ideja, univerzalna sila, vladajoča svetu, je danes denar. Stalno nekje kroži, vsi čutijo njegov vpliv, komaj kdo pa ga kdaj začuti pod palcem. Metafizično se je vrnil nazaj v naravo, in deluje povsem enako kot naravna sila. Sili denarja se, tako kot sili gravitacije, ne more upreti ne posameznik ne družba. Darwinov naravni izbor torej deluje tudi znotraj človeške družbe.
