In mi se bojimo umetne inteligence!? Bati se moramo samih sebe.

Galerija
Trumpova komunikacija nelinearno strmoglavlja in se je do te točke mandata zdruznila na kavbojske enozložnice in pornografske medmete. FOTO: Gabriel Bouys/AFP
Te dni nas prepričujejo, da je ključni izziv obdobja pandemija umetne inteligence, ki zahrbtno mezi v vse aspekte našega bivanja. Preroki pogube nas svarijo pred neobvladljivo tehnološko preračunljivostjo, ki da bo nad nas planila iz strežnikov sveta in ga spremenila v nekaj, kar je staremu, dobremu, torej organskemu človeku popolnoma tuje.
V hladen habitat, na katerega nas milijoni let počasne evolucije niso pripravili – v optimiziran sterilen svet, kjer bosta človek in človeško zgolj motnja v popolnosti.
Takšne predstave so naivne, deloma pa mejijo celo na sveto preproščino. Temeljijo namreč na antropocentrični predpostavki, da je človek kot ultimativni produkt stvarstva, ustvarjen s pomočjo milijonov let evolucije in ščepcem božanskega navdiha, nekaj boljšega od brezbožne programske ...