
Naročite se
|Prijavite se
Odkar se je rodil selfi, vedno bolj postaja jasno; na različnih kontinentih, ob različnih oceanih in morjih in v različnih jezikovnih družinah uporabljamo iste besede.
Lani je denimo angleška kraljica Elizabeta padla v fotokader dveh mladenk in po vsem svetu se je razpršil izraz fotobomba. Potem je izbruhnila epidemija odvisnosti od telefona – nomofobija – in seveda jo imamo tudi mi.
Kratica lol, ki si jo kar naprej pošiljamo, je okrajšava za angleški izraz smejati se naglas. Najboljša valilnica besed so gotovo družbena omrežja, ki jih obvladujejo predvsem mlajši od trideset let. Mimogrede, švicarsko-nemška beseda minulega leta je simbol: # . Torej lojtra, znakec, brez katerega ni twitterja.
V različnih državah radi izbirajo besede leta. A naj odločajo jezikoslovci ali kliki na digitalne slovarske zbirke, zmagovalke odražajo esprit časa, pa če nam je všeč ali ne. Norveški jezikovni svet je menda sklenil za besedo 2014 izbrati izraz za vojaka na tujem, Japonci so se odločili za besedo, ki poimenuje pravico do kolektivnega upora, Nemci za mejo luči, ime projekta z baloni ob 25. obletnici padca berlinskega zidu, Oxfordov slovar pa je izbral »vape«, izraz za kajenje elektronske cigarete.
Kaj pa Slovenci? Ker kakega višje jezikoslovne odločitve ni, »pri nas bi lahko imeli samo jezikoslovni prepir leta«, pravijo poznavalci, poglejmo klike na digitalnem slovarju. Od prvega do desetega mesta so rezultati presenetljivi. Poleg pričakovanih – selfi, družina, miška, e-knjiga – so tam še boema, pokorščina, vdan, ponikva, jurij, postreči.
Prav vidite. In? Razlage ni. Kak sociolog bi povezal Slovenca in vdanost ter pokorščino, kaj močnega nas v 21. stoletju veže z boemo (družba boemov) ali ponikvo (odprtina v kraških tleh), pa nihče ne ve.
Zagotovo pa tega ni spet kriv Jože Toporišič.
Komentarji