Dobro jutro: Selfi

Kitajec se domoljubno slika s kitajsko zastavo. Papež v baziliki svetega Petra se brez uradnega fotografa obkroži z mladimi in nastane prvi papeški selfi. Marketingar Evropske centralne banke v Evropo iniciira tekmovanje – selfiji z novim bankovcem. Novinar tipka naslov: Tajnico odpustili zaradi golega selfija.

Kot da se ves sveti vrti okoli avtoportreta, ki ga posname posameznik s pametnim telefonom kar tako mimogrede; kjerkoli, kadarkoli, praviloma niti ne izgleda kaj prida. Večinoma selfije objavljajo na družbenih omrežjih, a vedno bolj postajajo tudi junaki družinskega albuma in glavni spomin na počitnice, zabave, sestanke, dolgočasno popoldne. Včasih smo fotografirali muzeje, arheološke jame in eksotične domorodce, danes se s počitnic v digitalnih napravicah vračamo s selfiji.

A še tako banalne reči rade postanejo predmet znanstvene obdelave. To se je zgodilo tudi selfiju. Celo interdisciplinarno so se ga lotili. Postal je fenomen. Psihologi namreč opozarjajo, da je selfi lahko destruktiven in povzroči odvisnost, depresijo, samomor. Sociologi, da so selfiji tipični proizvod »jaz« generacije in rojevajo narcisizem. Politični analitiki kliente svarijo, da selfiji zmanjšujejo njihovo kredibilnost, fotografski specialisti pišejo priročnike (deset korakov do perfektnega), umetniki jih imajo za vizualne pripomočke, jezikoslovci pa za poskusne zajčke. Končno se lahko rojevajo nove besede.

Seveda vodi angleški selfie (lani celo beseda leta), a tudi Slovenci ne stojimo križemrok. V novi izdaji SSJK ga ne boste našli, vas pa čaka nabor domišljije na Franu, spletnem mestu, ki združuje jezikovne vire in portale, ki tudi še nastajajo. Tam je selfi jazček, narcisek, sebček, sebko, samsek, sebči, svojček, sebek, samofotka, mobilni avtoportret. Pot se je torej začela, potovanje pa še zdaleč ni končano. Tanja Jaklič