Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Kolumne

Dobrodošli na začetku zgodovine

Scenosled obiskov kaže, da je zahodni svet, tudi kar se diplomacije tiče, dokončno prenehal predstavljati »središče sveta«.
Sodeč po izkupičku srečanja, Peking ostaja neomajen v svoji doktrini nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in zavračanja vojaškega poseganja v konflikte. FOTO: Brendan Smialowski/AFP
Sodeč po izkupičku srečanja, Peking ostaja neomajen v svoji doktrini nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav in zavračanja vojaškega poseganja v konflikte. FOTO: Brendan Smialowski/AFP
22. 5. 2026 | 05:00
6:54

»Nobene dežele nismo našli, ki bi bila boljša od Kitajske. Tam zunaj ni ničesar.« Če zgodovine ni mogoče poznati drugače kot v njenih anekdotičnih in mitologiziranih različicah, potem si ni težko zamišljati, da je morda prav to izrekel admiral Zheng He, ko je kitajskemu cesarskemu dvoru poročal o tem, kaj je s svojo floto videl na eni od številnih čezmorskih raziskovalnih odprav. Te so potekale na začetku 15. stoletja, v času dinastije Ming in najmanj 70 let, preden je Krištof Kolumb odplul proti zahodu ter zgrešil Azijo, Evropejci pa so v nadaljevanju iz tega ustvarili pet stoletij geopolitike.

Kitajsko čezmorsko raziskovanje je bilo obsežno, flote so bile velike in napredne. Dosegle so jugovzhodno Azijo, Indijo, Arabski polotok in vzhodno Afriko, a kitajsko cesarstvo je kljub temu postopno opustilo ambiciozno oceansko ekspanzijo in se osredotočilo nase. Cesarski dvor je izračunal, da je cena ekspanzije preprosto previsoka in ustvarja preveč novih nevarnosti.

Na severu so pretili Mongoli, konfucijanska modrost pa je velela nezaupanje do trgovcev. Kitajska je imela tehnične in organizacijske sposobnosti za veliko pomorsko širitev še pred evropsko dobo ropanja dežel drugih ljudstev, vendar se je politično odločila, da je ne bo nadaljevala. Evropa je šla v nasprotno smer trgovskega tekmovanja med državami in kolonialne ekspanzije.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine