Dušan Makavejev in proces v kinodvorani

Represivni sistemi znajo biti neznansko inovativni (in cinični) v izkazovanju »permisivnosti« do problematičnih ustvarjalcev.

Objavljeno
04. februar 2020 06.01
Posodobljeno
04. februar 2020 20.50
FOTO: Tadej Regent/Delo
Pred letom dni je umrl Dušan Makavejev, najizvirnejši, najbolj provokativni in v tujini najbolj čislani režiser nekdanjega jugoslovanskega prostora. Pred vzponom Kusturice smo rekli, da je to verjetno »naš« edini avtor, ki ga v tujini pozna vsak, in da njegovo ime najdemo v vseh filmskih leksikonih. Nekrologi na Zahodu so bili spoštljivi, strastni, tudi poznavalski, toda kot se rado zgodi ustvarjalcem zunaj pregovorno velikih kulturnih središč, je bil njegov prispevek k svetovni kinematografiji bolj ali manj zreduciran na eno delo, prelomni, hvaljeni, kanonizirani in kontroverzni igrano-dokumentarni hibrid, ki je Makavejeva na ...