Čas za združene države Evrope bo prišel šele, ko bo strah pred skupno prihodnostjo postal manjši od strahu pred lastnim propadom.
Galerija
Evropejci (v mislih imam EU27) živimo mirno, z blaginjo, kjer dobrine, s katerimi razpolaga povprečni posameznik, presegajo srednjeveške vladarje. FOTO: AFP
Zalivska kriza in sveže trgovinske napetosti med državami sta okoliščini, za kateri smo morda mislili, da sta že za nami, vendar zadnje aktivnosti med državami in pogled na cene surovin kažejo, da ni tako. V obeh primerih je tveganje povezano z višjimi cenami, slabljenjem globalnih verig vrednosti, ogrožanjem dobav strateških surovin ali pa onemogočanjem tuje konkurence na domačem trgu.
V velikem rivalstvu med ZDA in Kitajsko je tako EU27 še precej bolj izpostavljena, predvsem zaradi šibkega institucionalnega ustroja (odsotnost jasne evropske zunanje politike, vojske, industrijske politike) in želja partikularnih evropskih držav, da poiščejo za svojo državo ugodnejše pogajalsko izhodišče, ki pa gre implicitno na račun vseh drugih držav članic.
To v nekem smislu zelo spominja na čas ...
| Kolumne
