FKK raus!

Oni dan sem v kraljestvu internetov nehote naletela na prispevek, ki je poročal o zatonu obdobja tangic in o velikem povratku spodnjic, ki jih ni več smotrno nazivati s pomanjševalnicami. Tako imenovane gate za stare mame so v retro duhu hipsteraja z dna predalov in škatel s potrebščinami za loščenje čevljev spet prilezle na svetlo in zavladale. Okej, udobje je prevladalo nad komaj racionalnim strahom pred vidnimi robovi spodnjega perila, do tu se zgodba ne zdi pretirano pereča. A to, kot bi rekli v Top Shopu, še ni vse. Že pred leti so namreč začele krožiti govorice o italijanskem mestecu, ki je izdalo poseben odlok, s katerim je svojim prebivalcem in uvoženim obiskovalcem prepovedalo, da bi po njem paradirali zgoraj brez, obhod nakupovalnih središč to sezono priča o velikem povratku enodelnih kopalk, s plaž in javnih kopališč pa vse pogosteje ne preganjajo samo toples gospodičen, temveč celo poletno stalnico, nage otroke. In človek nenadoma postane sumničav.

Videti je, da je kultura nudizma skupaj z idejo o nadnacionalni državi, feminizmu in drugimi naprednimi idejami, ki smo jih opustili nekje konec dvajsetega stoletja, dokončno utonila v pozabo, postala ne samo demode, marveč je celo tik pred tem, da postane kazensko preganjana.

In človek se vpraša: kaj hudega se je zgodilo iluziji o napredku − ne samo materialnem, temveč tem čisto splošnem, duhovnem, ali še bolj banalno rečeno, napredku v smeri življenjskega sloga −, kaj nas je tako razočaralo, kje v svojih zasledovanjih svobode smo zgrešili, pri čem smo se opekli, da nas zdaj tako vleče nazaj v devetnajsto stoletje?
V luči tega trenda se niti ne gre čuditi, da je zadnja dosti bolj od jugonostalgije na udaru avstro-ogrnostalgija. Konservativnost je postala trendi, ne vem pa, ali se nam je to zgodilo spontano ali nas je nekdo zvito prelisičil.

Dejstvo je namreč, da ko stvari postanejo trendi, postanejo zgledi, ki vlečejo sami od sebe. In tako se nam utegne zgoditi, da bomo po metodi žabe, ki so jo s postopnim segrevanjem skuhali, ne da bi to opazila, drugega za drugim izgubili vse prostore svobode, za katere smo dolga stoletja trdo garali, zdaj pa jih prostodušno mečemo v smetnjak. Ker nas je nekdo prepričal, da nas to dela kul.

Zatorej: čeprav to gotovo ni najpomembnejša med bitkami, vsaka zmaga šteje, zato letos na morju za višje dobro slecite kopalke. To je med vsemi bremeni svobode verjetno tisto, ki ga je najlažje nositi.