Mary Shelley je razumela, da naloga fikcije, ko se sreča z znanostjo, ni v demonizaciji razuma, ampak v raziskovanju cene, ki jo plačamo za znanje.
Galerija
Bralec Frankensteina ne čuti le groze ob Victorjevem hibrisu, ampak globoko empatijo do njegove »pošasti«, ki si želi le bližine. FOTO: Andreas Arnold Dpa Picture-alliance Via Afp
Junija 1816 se je nad Ženevsko jezero in večji del Evrope spustil mrak. Dež je lil tedne, sredi julija je snežilo, ptice so utihnile. Nihče od tistih, ki so zrli v turobno nebo, ni vedel, da je na drugem koncu sveta izbruhnil vulkan Tambora in ponekod za leto dni zastrl sonce. Vendar to apokaliptično ozračje »leta brez poletja« ni rodilo le lakote, temveč tudi enega od temeljnih mitov moderne dobe.
Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice družbe Delo mediji d. o. o. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.
Komentarji