Gamla Stan ni Gangnam Style

Seveda, seveda, opravljam sanjsko službo športnega novinarja. Gledam hokejske tekme najboljših reprezentanc na svetu, družim se z ljudmi in pišem članke pretežno o slovenskih risih, tu pa tam pa se zgolj z besedami dotaknem bujnih Švedinj.

Dva tedna sem v švedski prestolnici, kjer za potešitev lakote povprečnega Slovenca potrebuješ vsaj 20 evrov za obrok. Veliko točeno pivce z velikim veseljem plačam šest evrov, če mi je le sreča naklonjena pri izbiri lokala. Kave v medijskem središču mi ne ponudijo pod 2,5 evra, vode prav tako ne pod to ceno. Pa saj so pipe na veceju. Torej jemo bolj na hitro, stoje počasi prežvekujemo hitro pripravljeno hrano, pivce pa se uživa s posebno skrbnostjo in zeeeeelooooo počasi.

Najbolj všeč mi je, ko na metroju vsakič znova slišim, da se približujemo postaji Gamla Stan, kar je ime za staro jedro Stockholma. Pravzaprav vedno registiram Gangnam Style. Oprosti, Psy.

Drugače pa se strinjam, da je v Stockholmu visoka kakovost življenja. Med delom na tem turnirju sicer ne morem tega do konca spoznati, ampak bo že. Bom doma strnil vtise. Zdaj ni časa. Sanjska služba pač.