Hašiš, hašiš 'mam u žepu

Gandže ni noben problem nehati kaditi, ko je imaš nekega dne pač dovolj.

Objavljeno
19. februar 2014 09.58
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Zadnje čase se pogovori za mestnimi šanki, po ljubljanskih kuloarjih in celo v državnem zboru spet sučejo okrog marihuane. Fino je, da niso več čisto vse politične glave prepričane, da en prižgan džoint vodi naravnost do heroinske igle, a na žalost smo, vsaj tako kaže, še daleč od tega, da bi večina odločevalcev odločala po zdravi pameti, in ne na ukaze lobijev različnih multinacionalk.

Dogaja se, da zakrneli strokovnjaki še kar grozijo s stranskimi učinki kajenja marihuane, da magistra z Nacionalnega inštituta za javno zdravje z resnim obrazom razlaga, da so »zagovorniki oziroma uporabniki marihuane pogosto zmotno prepričani, da pri uporabi kanabisa ni dolgotrajnih posledic za zdravje in da ne povzroča odvisnosti«. Tako lahko meni samo nekdo, ki bere naročene »raziskave«, bi rekla.

Ker vsakdo, ki je kdaj dejansko skadil kakšen džoint, pa tudi tisti, ki je travo kadil več let, lahko pove, da gandže ni noben problem nehati kaditi, ko je imaš nekega dne pač dovolj.

V nasprotju z alkoholom, na primer, pod vplivom katerega ne samo, da se izvajajo umori (ja, umori!), družinsko nasilje, prometne nesreče, ampak so njegovi dolgotrajni negativni učinki na obrazu in telesu tistega, ki ga zlorablja, opazni že od daleč. Nehajmo si že zatiskati oči, okej?

In nekaj poslancev si jih je, hvalabogu, že nehalo. Eden od njih menda, po besedah aktivista Sanjina Jašara, v medicinske namene že uporablja konopljino olje, prepričana pa sem, da ga še marsikdo med njimi, ko si ob Odmevih odveže kravato in noge vrže na mizo v dnevni sobi, prav z veseljem pihne. Kar tako, ker mu pač sede.

Predvidevam pa, da med njimi ni prvaka SD Igorja Lukšiča. Ta je zadnjič, ko so ga vprašali, kaj meni o marihuani, izjavil, da z njo nima izkušenj in jih noče imeti, da pa jih ima z vinom malo več in da je vesel, da v Sloveniji ni več mogoče dobiti slabega. Jep, »Welcome to Slovenija«, dobrodošli v Sloveniji.

»Hašiševo olje uporabljam že 13 let, sem odličnega zdravja in nimam nobenih zdravstvenih težav,« po drugi strani pove v Deželi živeči Kanadčan Rick Simpson, ki s hašiševim oljem preskrbuje tiste, pri katerih je odpovedala tudi kemoterapija. Tudi Jako Bitenca, ki je zadnjič v državnem zboru vsem jasno povedal, da mu Simpsonovo olje rešuje življenje. S hašiševim oljem se tudi pri nas (uspešno!) zdravi vse več ljudi, obolelih za rakom, ki pa so ob vsakem nakupu še vedno v prekršku.

Medtem ko je predlog zakona podprlo 10.000 podpisnikov civilne družbe, to večine naših poslancev očitno niti malo ne zanima. Na javni razpravi o predlogu zakona o delni legalizaciji marihuane, ki se je dogajala prejšnji teden v državnem zboru, jih je bilo navzočih devet. De-vet. Seveda, obstaja vendarle veliko več bolj pomembnih tem od zdravja Slovencev, od zdravila za raka, če želite. Odpiranje arhivov, na primer, TO je tema za referendum! Če ne prej, bodo poslanci konopljo, se mi zdi, na plan priročno potegnili ob prihodnjih volitvah. Kljub vsemu imamo v glavnem mestu v primerjavi z drugimi največ volilnih skrinjic. Prej ali slej bo torej postalo pomembno, kaj si misli Ljubljana, saj se tu poha vsak dan, saj veste, marihuana.