Hrvaška v mojem očesu: Nad drevesa. Na črno!

Energija in okolje sta bila venomer tesno povezani. Seveda gre za zapleteno področje, in ko se ob razmišljanju o tej problematiki iz ozadja sliši še glasbena R&B skupina Earth, Wind & Fire, se zdi, da je vse skupaj še bolj zapleteno.

Si pa zapletenost radi še bolj zapletemo kar sami. Zagreb je zeleno mesto. Ne more se sicer pohvaliti s kakšnim evropskim nazivom o zelenosti, vendar kljub vsemu. Parkov ni malo, dreves tudi ne in prebivalci glavnega mesta, milijonskega Zagreba, imajo kje »nadihati se razmeroma čistega zraka«.

V zadnjih stotih letih se je število prebivalcev v Zagrebu nekaj več kot 20-krat povečalo. Novi prebivalci pa so »najedali« zelene površine. Sekali so drevesa, zmanjševali parkovne površine.

Danes pa, opozarjajo poznavalci, prebivalci spet sekajo drevesa. Največkrat na črno, brez potrebnih dovoljenj in vedenja ustreznih gozdarskih ustanov. Število sečenj se iz leta v leto povečuje. Ne le zaradi nekih novih prebivalcev.

Pred nekaj leti je v hrvaški bolj ekološko ozaveščeni javnosti, še posebej pa v Zagrebu, močno odjeknil posek nekaj deset večstoletnih dreves na Dubravkinem putu, znani rekreativni stezi številnih Zagrebčanov. Pred tedni je bilo iz še zdaj nepojasnjenih vzrokov posekanih 13 velikih dreves v gozdu, ki ima status parka, in je del Tuškanca. Dovoljenje za kaj takega ni bilo izdano.

Veliko je razlogov za sečnjo dreves. Najpogosteje si s tem ljudje zagotavljajo drva za kurjavo. Razumljivo, saj uradni podatek hrvaških energetikov pravi, da vsako drugo hrvaško gospodinjstvo uporablja za ogrevanje drva. Res pa je tudi, da se nekateri odločajo za sečnjo dreves na črno, ker ne obstaja urejena evidenca lastništva tega ali onega gozda ali parcele, zaradi česar bi na morebitno dovoljenje za posek morali čakati, ko bi minili najmanj dve zimi.

Vse več lastnikov zasebnih gozdov zaproša za dovoljenja za posek, tudi zato, ker bi na zemljišču radi zgradili stanovanjske enote.

In tako se v Zagrebu bojijo, da bo z leti v širši okolici mesta vedno manj zelenja, vedno manj gozda. Kakšne večje možnosti, da bi tako kot armenski Erevan ali Zagrebu bližje Sarajevo ostal skoraj brez vseh dreves in grmovja na območju mesta, ni, a da gre za resno težavo, so si vsi edini.

»Posekaj, naloži, odpelji, zakuri,« je geslo, mi je oni dan rekel zagrebški znanec, ko sva nekaj malega premlevala ekološko-gozdarsko problematiko hrvaškega glavnega mesta. Ko sem mu navrgel, da je menda poljski Krakow do leta 2019 povsem prepovedal kurjenje z drvmi, sem v odgovor dobil malce nenavaden pogled in napoved, da se utegne kaj takega zgoditi v Zagrebu leta 20190 (!!). Takrat naj bi, kot je dejal, morda bile nared tudi vse potrebne evidence in registri lastništva, je še dodal. Do takrat pa – posekaj, naloži, odpelji, zakuri; in se grej. Navsezadnje sta energija in okolje že stoletja tesno povezana. Kako, pa je že drugo vprašanje, ki si ga vsakdo pač razlaga po svoje.