Hrvaška v mojem očesu: Satira s policijsko zaščito

Da so Hrvati prepričani, da so središče sveta, so že pred trinajstimi leti v specialni depeši z opisom Hrvaške zapisali ameriški agenti. To ni šala! Kot šala na svoj, hrvaški račun pa bi moral izzveneti filmček − naslov je Mi, Hrvati −, objavljen na spletu, v katerem hrvaški igralec Rene Bitorajac prepeva o − Hrvatih. A je bolj kot smeh vse skupaj izzvalo ogorčenje vse bolj konservativne Hrvaške in še bolj domoljubnih Hrvatov, ki nikakor ne prenesejo satire na svoj račun. »Kdo poriva Hrvaško v nazaj?!« se sprašuje Bitorajac, ki zdaj zaradi groženj hodi naokoli s policijsko zaščito.

Vse se je začelo z objavo pesmi, ki jo je na podlago pesmi The Sound of Silence spisal Bitorajac za potrebe svoje radijske oddaje na eni od hrvaških komercialnih radijskih postaj. V besedilu se je poigral s stereotipi, s sedanjostjo Hrvaške, pač v smislu »mi, Hrvati«. Začele so se grožnje, češ, kakšne žaljivke Bitorajac stresa po Hrvatih, saj »mi smo vendarle najboljši, najlepši ...« Drugi, med njimi tudi številni kolegi igralci, so mu izrekali podporo. »Bil sem naiven in nisem pričakoval, da bi se zaradi tega moral kogarkoli bati,« je v pogovorih zatrdil Bitorajac in navrgel, kako je kot igralec navajen na kritike, dobre in slabe, pa tudi na žaljivke, vendar je to, kar se je zgodilo zdaj, preseglo mero dobrega okusa.

Stara resnica pravi, da so humoristični (satirični) prispevki zelo pomembni za duhovno stanje naroda; vendar, vsaj tako kaže, na Hrvaškem satire ne marajo. Saj satira mnogim, ne le pripadnikom politične elite, nastavlja ogledalo in marsikdo se ustraši svoje podobe.

Še ni tako davno tega, ko je na Hrvaškem še ena satirična oddaja doživela neslaven konec, še preden se je dobro začela. Vodstvo hrvaške nacionalne televizije je namreč s programa umaknilo satirično oddajo Montirani proces, ki so jo ustvarjali avtorji iz News Bara. »Državljani lahko doma mislijo, kakor hočejo, a ne tudi v javnosti,« je zdaj že vsem znana izjava prvega moža desničarske HDZ Tomislava Karamarka, ki je napovedala zdajšnje čase. Kadrovski cunami na nacionalni televiziji se je že začel, zamenjani so bili številni uredniki, z ukinitvijo satirične oddaje Montirani proces se je, kot kaže, in s tem se strinja precejšen del hrvaške liberalne populacije, začela druga faza »izobraževanja« gledalcev oziroma državljanov, satira in humor na račun aktualnih razmer pa sta v tem trenutku postala sovražni govor.

Letos mineva dvanajst let od še enega satiričnega zapleta na Hrvaškem. To je bila od deset- do petnajstminutna risanka Zlikavci v petkovih poznih nočnih urah Hrvaške televizije, ki je tako ujezila del cerkvenih krogov in krščanski Radio Marija s patrom Stjepanom Fridlom na čelu, da so napovedali proteste pred stavbo HRT, podpisovanje peticije in takojšen umik »sporne« risanke s programa nacionalne televizije.

Najbolj jih je zmotil lik učitelja verouka, patra Vjerana Božića, ki poučuje trojico mulcev − Fabijana Franka, Jožo Matka in Kulena d'Braca. V učilnici razpravljajo o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi, učitelj pa naglo izgubi nadzor nad učenci. Z Marijo na majici, križem na pasu in golim popkom je izmišljeni pater Božić postal cilj pogroma Radia Marija in hrvaške Cerkve, ki je na koncu zmagala, Zlikavci pa so odšli s programa. V pozabo ne.

Junija se bo del hrvaške medijske scene z žalostjo spomnil osem let od zadnje številke časnika Feral Tribune, ki je duhovito in satirično razgaljal hrvaški trenutek. Ko je 20. junija 2008 Feral Tribune izšel s Charliejem Chaplinom v vlogi potepuha na naslovnici in velikim napisom Pot pod noge, so mnogi razumeli, da se ne poslavlja le časnik, ampak tudi satira. Zdaj, osem let pozneje, kaže, da so imeli še kako prav!

Krog satire v medijih se je na Hrvaškem znova zavrtel. Tokrat s policijsko zaščito.