Iskanje sreče
Joy komaj še hodi, smrček ima že ves siv. Štirinajstletna labradorka preživi večino dni na kavču v dnevni sobi svojega doma v newyorškem Brooklynu, do Prospect Parka pa je le nekaj korakov in sprehod v jutranjih urah, ko ga še zmore, je čaroben. Večina newyorških turistov obiskuje Manhattan s Centralnim parkom in drugimi znamenitostmi, brooklynski Park Slope pa je za življenje videti še prijetnejši. Na ulicah se vrstijo šarmantne mestne vile s patino, na avenijah modne restavracije in kavarne. Nedaleč je veliki park, v katerem Joy išče svojo pasjo srečo, ameriško pa imajo meščani bolj na dosegu roke kot marsikje drugje.
Naključni sprehajalci so prijazni, starši vodijo otroke v dobre šole in potem spijejo kavico z znanci in prijatelji. V parku tečejo ali vozijo kolo, sprehajajo pse, pogosto brez pasem ali podobno ostarele kot Joy. V predelu Park Slope je življenje videti tako dobro, da nikomur ni treba razkazovati statusnih simbolov. Znamenje blaginje je že, da so tam.
Na manhattanski strani Vzhodne reke smo te dni, nasprotno, poslušali o velikih nesrečah v drugih predelih sveta. Ruski despot je prav v času splošne razprave generalne skupščine Združenih narodov zagrozil z jedrskim orožjem, potem ko je že z napadom na Ukrajino poteptal načela iz ustanovne listine OZN. V Evropi že več kot pol leta divja najbolj morilska vojna po drugi svetovni.
Tudi »prvi svet« ima svoje težave in za newyorškega jih je v knjigi Nasprotna stran nepozabno opisala Anna Quindlen. Praznina v zakonih, težavni otroci in zoprni sosedje so boleči tudi v najlepših kotičkih New Yorka, včasih jih pretresa kriminal. Nič od tega pa se ne more primerjati z grozodejstvi vojne, pogosto nad najbolj ranljivimi. Vsi na eni strani reke iščemo srečo in se na drugi bojimo za življenje.
