Šola učenca lahko nauči, kakšen je pravilen odgovor, precej težje pa je doseči, da razume, zakaj je ta odgovor bolje utemeljen od drugih, opozarja Sašo Dolenc.

Galerija
Povprečni dosežki slovenskih petnajstletnikov so se glede na leto 2022 še znižali, daljši trend pa je še bolj skrb vzbujajoč. FOTO: Blaž Samec/Delo
Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor.
Dobra polovica slovenskih petnajstletnikov meni, da je treba informacije preverjati pri več zanesljivih virih, hkrati pa pri presojanju bolj zaupa zdravi pameti kot znanstvenim študijam. Kombinacija je nenavadna, saj bi pričakovali, da bo tisti, ki vire preverja, pri presoji bolj zaupal znanstvenim dokazom kot lastnemu občutku. Takšen rezultat odpira eno zanimivejših vprašanj raziskave Pisa, ki je Sloveniji sicer prinesla predvsem slabe novice.
Raziskava, ki jo OECD izvaja vsaka tri leta, poleg preizkusa znanja z vprašalnikom zbira tudi podatke o tem, kako učenci razmišljajo o učenju in znanju. Tokrat jih je zanimalo, kako mladi presojajo, čemu je pri ...
Komentarji