Kdo obvladuje zdravstvo

V tem desetletju se je uveljavila misel, da zdravstvo obvladuje mafija, a ga dejansko dobavitelji.

Objavljeno
05. april 2014 19.34
reu CZECH/
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Preiskava kriminalistov ta teden, v kateri je glavni osumljenec generalni direktor UKC Ljubljana Simon Vrhunec, ki je s podjetnikoma Tanjo Frantar in Igorjem Zabretom sklenil pogodbo o servisiranju operacijskih miz, je zgolj nadaljevanje dogodkov izpred desetih let. Ničkoliko novinarskega črnila je bilo prelitega, ko je takratni minister Dušan Keber ugotovil, da je UKC nabavil od Tanje Frantar in Igorja Zabreta 38 novih operacijskih miz po dvojni ceni glede na sosednjo Avstrijo. Zgodilo se je brez javnega razpisa, pod pretvezo, da gre za obnovo miz. Ni bilo res. Stare, a odlične mize so romale v klet. Davkoplačevalce je zamenjava stala 4,5 milijona evrov, takratnega direktorja UKC Primoža Rodeta pa direktorskega mesta. Dokazi proti vpletenim so bili zbrani, predani tožilstvu, vendar se ljubljansko okrožno sodišče primera ni odločilo preiskati. Dogodek je bil šokanten takrat in je šokanten še danes. Sodišče je s svojo odločitvijo široko odprlo vrata današnji Sloveniji.

V tem desetletju se je uveljavila misel, da zdravstvo obvladuje mafija, pri čemer zaradi preprostega dejstva, da so za zdravstvo značilni zdravniki in bolniki, povezujejo odtekanje denarja z zdravniki. Toda to je stranpot, kar je s svojim zadnjim poročilom potrdila tudi protikorupcijska komisija (KPK). Zdravstvo obvladujejo dejansko dobavitelji, ki zahtevajo za svoje izdelke glede na Evropo neprimerljivo visoke cene. Resda so povezani tudi z zdravniki, toda večinoma imajo botre med uradniki ministrstva in v službah bolnišnic, ki skrbijo za razpise, pri večjih poslih pa kar politične stranke, ki potrebujejo za svoj obstoj vire financiranja, je trdil eden od nekdanjih zdravstvenih ministrov. Delo zdravstvenega ministra tako blokirajo drugi ministri ali vodje strank v vladi, ker hočejo uveljaviti kak posel svojih lobijev. Spraševanje politike, kdo je lopov, ki obvladuje zdravstvo, je čisto sprenevedanje.

Koliko denarja je dejansko porabljenega v zdravstvu za potešitev lobijev, je težko reči. Od številke 500 milijonov evrov na leto, ki se vrti v javnosti, sta njena avtorja Igor Šoltes in Danijel Bešič Loredan (zdaj kandidat za ministra) že odstopila. Seveda nikakor ni toliko rezerve v zdravstveni blagajni. Toda če bi pogledali gradbene naložbe in zavarovalniške posle, ga je še več. Ko lani minister Tomaž Gantar ni hotel podpisati pogodbe z GH Holdingom za gradnjo mariborske urgence za 18 milijonov evrov, je ta znižal ceno na 13,5 milijona evrov, pri čemer mu ni bilo treba pogodbe s podizvajalcema cenovno nič spremeniti. Torej bi imel 4,5 milijona evrov za lastne potrebe. To je ena uspešnejših potez naših zdravstvenih ministrov. Žal je Gantar odstopil, njegova naslednica Alenka Trop Skaza pa je na hitro podpisala za 14 milijonov evrov raznih pogodb in po mesecu dni odšla.

Na vprašanje, kdo obvladuje zdravstvo, najdemo odgovor v poročilu KPK na strani 21: »Trg medicinskih pripomočkov in farmacevtskih podjetij v veliki meri obvladuje devet velikih dobaviteljev, ki imajo skupaj 71-odstotni tržni delež.« To so podjetja Farmadent, Gopharm, Kemofarmacija, LL Grosist, Mark Medical, Pharmakon, Roche, Salus in Sanolabor. V desetih letih so prejeli iz zdravstva 5,2 milijarde evrov. Zdravniki, ki jih to poročilo obravnava, pa za svoje dodatno delo le 3,2 odstotka tega zneska. To je tudi realno razmerje moči. V začetku omenjenih Tanje Frantar Zabret in Igorja Zabreta, ki s servisiranjem operacijskih miz držita v šahu Simona Vrhunca in s tem celoten UKC, sploh ni med devetimi najmočnejšimi.