Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kolumne

Koliko je vredna rumena črta?

Če financiramo predvsem tisto, čemur znamo že danes pripisati uporabno vrednost, lahko spregledamo raziskave prihodnosti, meni Jana Kolar.
Leta 2016 so raziskovalci za veliki hadronski trkalnik v Cernu naredili analizo stroškov in koristi ter prišli do ocene, da je verjetnost, da bodo njegove družbene koristi presegle stroške, okoli 90-odstotna. FOTO: Valentin Flauraud/Afp
Leta 2016 so raziskovalci za veliki hadronski trkalnik v Cernu naredili analizo stroškov in koristi ter prišli do ocene, da je verjetnost, da bodo njegove družbene koristi presegle stroške, okoli 90-odstotna. FOTO: Valentin Flauraud/Afp
31. 8. 2026 | 06:00
7:21
Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino in izražena mnenja odgovarja avtor. Bilo je med popolnim sončnim mrkom v Indiji leta 1868. Ko je Luna za nekaj minut zakrila bleščečo površino Sonca, se je jasneje pokazala kromosfera, tanka žareča plast Sončevega ozračja. Francoski astronom Pierre Jules Janssen jo je opazoval s spektroskopom, ki svetlobo razdeli na sestavne barve, podobno kot prizma ali dežne kapljice ustvarijo mavrico. Že tedaj so vedeli, da ima vsak kemični element svoje značilne spektralne črte, nekakšen svetlobni podpis. Po nekaterih virih naj bi Janssen med njimi opazil tudi dotlej neznano svetlo rumeno črto. Nekaj mesecev pozneje jo je v Angliji opazoval Norman Lockyer in ugotovil, da ne ustreza nobenemu takrat znanemu ...

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine