Pa ga imamo. Incident na morju. Hrvaški školjkar je priplul v slovensko morje na sredino Piranskega zaliva v spremstvu hrvaškega policijskega čolna, najbrž zato, da je dogodek bolj očiten. Kupce upravičeno zanima, koliko dražje so klapavice s policijskim spremstvom. V slovenskih ribarnicah jih z vsemi maržami in davki vred sicer računajo po tri do pet evrov za kilogram. Če staneta vožnja tako velikega policijskega čolna s posadko in varovanje enega brižnega školjkarja sredi zaliva vsaj kakih 1000 evrov, in če potem ribič vsak dan proda 100 kilogramov klapavic, to pomeni vsaj deset evrov policijskovarnostnega dodatka na kilogram školjk. Ekonomska računica odpade.
Je pa medijsko poudarjeno vplutje ribiškega čolna s policijskim čolnom mogoče opazovati še z enega zornega kota: datumskega. Zgodilo se je le dan po tem, ko si je Slovenija drznila postaviti Hrvaško na rdeči seznam. Kakšna slovenska predrznost, kaj! Pri tem sploh nič več ne pomeni dejstvo, da je bila Slovenija prva, ki je dovolila svojim turistom (najprej vikendašem, seveda) potovanje na Hrvaško, in da je ta ista vlada prej kot svoj turizem reševala hrvaškega z vikendaši vred. Prav tako Hrvatov nič ne potolažijo izjeme, zaradi katerih si bo kar lep del Slovencev lahko še naprej privoščil potovanje v Lepo našo. Nič jih ne zaboli bolj, kot če se Slovenci drznejo obnašati podobno kot Nizozemci, Nemci, Avstrijci, Italijani ... Vsi so že zdavnaj poklicali turiste domov.
Zanimivi so ti naši južni sosedi. Niti v teoriji se napaka ne more zgoditi njim, ampak krivdo za odhod turistov pripisujejo zarotam, sovražni politiki, ekonomskemu protekcionizmu, celo siromašnemu kurirju
Jelku Kacinu osebno (kar je seveda tipičen primer kaznovanja za zgled in v poduk vsem drugim vikendašem, ki bi mu morda dali prav) in podobnim pravljicam. Ko so se v javnosti pojavljali posnetki nekaterih najbolj znanih hrvaških zabavišč, so hrvaške oblasti to označevale za sovražno propagando in zamolčale, da ima vsaj deset večjih hrvaških nočnih zabavišč tako bogate in mastno vplivne lastnike, da so njihovi interesi močnejši od vseh preostalih milijard, ki jih sicer obrača hrvaški turizem. Ko so se znašli na rdečem seznamu, so zato predstavniki južne sosede napovedali protiukrepe. »Bodo Avstrijci, Italijani in Slovenci že videli v času zimske sezone, kako bomo mi hodili tja na smučanje ...« Take grožnje so še en dokaz, da ta kovid 19 res ni enostavna, gripi podobna virusna bolezen. V sebi nosi močan politični nadvirus, ki je pomembnejši od vseh drugih posledic pandemije.
Slovenska vladajoča stranka je marca brutalno popljuvala predhodnike, češ, kako pozno so zaprli mejo z Italijo. Avgusta pa so pozabili na marčno retoriko in sveto doktrino. To pirueto upravičujejo z dejstvom, da zdaj vedo veliko več, da so skratka pametnejši. Torej so res pretiravali, saj so šele zdaj spoznali upravičljive višje, nadvirusne interese.
In to selektivno zapiranje meje. Če imaš vikend ali čoln, če imaš torej denar, potem gre lahko vsa tvoja družina v virusno gnezdo. To je menda usklajeno z virusi in slovensko ustavo. Dogovorjeno je, da virusi ne naskočijo vikendašev. Večjega ko imaš (vikend namreč), varnejši si. Virus ne preskakuje niti z ministrov na 107-letnike. To je oni dan v Trstu brez maske dokazoval minister Vasko pri
Borisu Pahorju. Res je trpežen ta naš Boris!
So pa strokovnjaki Janševi vladi (upajmo, da jih bo poslušala) predlagali, da ne bi bilo več sprenevedanja s cepljenjem ali proti cepljenju. Kdor se ne bo cepil, ne bo mogel v javni vrtec ali se vpisati v zdravstvene in podobne šole. Ja končno, no! Kaj pa druge šole? A spet izjeme in ovinki? Če razsvetljeni vladarji že pred stoletji ne bi pomagali spodbujati razvoja cepiva proti črnim kozam, če ne bi kasneje razvili še drugih cepiv, kdo ve, kje bi bili danes, če bi sploh bili. Zakaj potrebujemo epidemiologe? Zakaj raje ne vprašamo mojstrov družbenih omrežij in odpravimo medicino? Ker če ne verjamemo epidemiologom, res ne vem, zakaj bi pediatrom, kardiologom, onkologom, infektologom in vsem drugim. Vse to medicinsko znanje je balast, ves razvoj nesmiseln: nazaj je treba v jame in na drevesa, brez elektrike in baterij. Ne lepem kovida ne bi bilo več, niti družbenih omrežij. In ne bi bilo več dvomov, na kakšen način nam novi svetovni red zares učinkovito vgrajuje čipe za pranje možganov – prek igel ali prek družbenih omrežij.
