V nadaljevanju preberite:

Ko sem bil majhen, je bilo poleti na počitnicah najpogostejše večerno opravilo lovljenje komarjev, ki so krvoželjno čakali, da ležemo k počitku in ugasnemo luč. Izvirni način lova, ki smo ga uporabljali, je izključeval tako škodljivo uporabo strupov kot poblaznelo časopisno mlatenje komarjev, da ne stropa ne sten ne bi onečedili krvavi madeži. Za ta namen smo uporabljali kozarec zelo vroče vode, ki si ga pritisnil na strop okrog komarja, ki je potem slejkoprej padel vanj in storil konec.

Je pa omenjeni način zahteval obilo potrpljenja, predvsem pa spretnosti, saj si moral komarja in njegov let spremljati s stolom v eni in s kozarcem kropa v drugi roki, ko je pristal na stropu, pa si se moral hitro in neopazno povzpeti na stol in komarja presenetiti z urnim pritiskom kozarca vrele vode na strop. Seveda je šlo pri tem lahko marsikaj narobe, od tega, da si se polil s kropom, da te je komar že med plezanjem na stol opazil in pobegnil na varno ali pa da je preventivno pristal na steni, kamor kozarca nisi mogel niti prisloniti. Si pa s tisto vodo potem očistil krvav madež s stene, saj te je, če je bilo komarjev v sobi preveč, in si se s stolom v eni in kozarcem kropa v drugi roki zavezanosti tradicionalnemu družinskemu načinu lova navkljub počutil precej nemočno in bedasto, slejkoprej minilo potrpljenje in si poprijel za Delo ...

Danes so se populaciji avtohtonih komarjev pridružili še njihovi migrantski tigrasti bratje in združeni nam skupaj pijejo kri ne le zvečer in ponoči, ampak vseh 24 ur na dan. Zdaj jih pri nas doma lovimo s ploskanjem, kozarce pa uporabljamo le še za pitje.