Kviskoteka

V šoli so bila preverjanja znanja neizčrpen vir nestrpnega pričakovanja, nelagodja, tesnobe in strahu. Ko je profesorica (izraz v ženski obliki uporabljam za oba spola) odprla redovalnico, smo naenkrat vsi pobesili poglede in se začeli po nekem nenapisanem avtomatizmu zlivati s tihožitjem učilnice. A profesorica ni bila od včeraj, njen periferni pogled je bil, v nasprotju z našim, ki je bil odličen pri zaznavanju gibanja, posebej usposobljen za zaznavanje mirovanja. Včasih je stopnjevala napetost, listala po redovalnici, igrala neodločnost, kot da ne ve, koga vprašati, na koncu pa je sledilo retorično vprašanje, ali se kdo javi ... seveda je vprašanje brez odgovora obviselo v prostoru, saj tudi piflarji nis(m)o hoteli tvegati po nepotrebnem. Ko si enkrat stal pred profesorico, si bil na ...