Namesto da bi šel švicat v telovadnico, za boljšo telesno zmogljivost samo preskočiš zajtrk, pa še to le metaforično.

Galerija
Moje telo je vajeno dolgoletne neprekinjene tradicije jutranjega zajtrka. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Letošnji post je bil koristen v vseh ozirih. Ne le da smo se duhovno pripravili na veliko noč in se za ta namen po najboljših močeh odpovedali razvadam, post je poleg vseh vrst abstinence vključeval tudi zmanjšanje vnosa hrane. Bil je idealna priložnost, da poskusim prekinitveni post ali točneje časovno omejeno prehranjevanje, kar pomeni, da hrano uživaš le v časovno omejenem, krajšem delu dneva.
Seveda ni šlo brez težav. Moje telo, vajeno dolgoletne neprekinjene tradicije jutranjega zajtrka, je protestiralo na ves glas, z jamranjem nenadoma brezdelnih črev, ki so se na ves glas spraševala, kje je polnozrnata granola z oreščki, zato je bilo potrebno precej samokontrole, da sem preslišal kruljenje in se nisem uklonil glasu trebuha. Najlažje je to storiti na delovni dan, saj se človek v ...
Komentarji