Dom in svet: Lažne novice

Je realnost postala kot igra senčnih slik v votlini?
Objavljeno
14. november 2017 15.09
Saša Vidmajer
Saša Vidmajer
Koliko štejejo dejstva? Živimo v času izmišljenih novic v politiki, te bivajo v udobju postresnice in postfaktične družbe, nekdaj splošno sprejeto dojemanje realnosti je postalo fragmentirano, javno mnenje vse bolj polarizirano. Španija se obnaša, kakor da v Kataloniji ni bilo referenduma, Evropa se vede, kot da ni bilo policijskega nasilja in niti ni političnih zapornikov. Sosednja Hrvaška nam razlaga, da arbitražna sodba zanjo ne obstaja in da mednarodnopravno veljavne odločbe ni treba uveljaviti. Razvpita, nezakonita trojka se je na vrhuncu dolžniške krize pretvarjala, da rešuje Grčijo, kot da ne bi uprizarjala brezobzirnega uveljavljanja ekonomskih pravil in socialno in ekonomsko popolnoma uničila sredozemske države, jo obsodila na začarani krog dolga, iz katerega ni mogoče izstopiti.

Tematiko lažnih novic je razprla tudi nedavna okrogla miza z naslovom Novinarstvo in fake news, organizirana v sklopu večerov Jurija Gustinčiča. Izmišljene novice so propaganda, čeprav ne samo propaganda, z njimi nas bombardirajo v času, ko dejstva ne štejejo več, ko resnice skoraj ni več mogoče verificirati in ko prave lažne novice služijo strateškem interesu. Trije novinarji in dva profesorja so problematizirali izmišljene novice v času facebooka in twitterja, ko, kot je leta 2010 znano izjavil Mark Zuckerberg, zasebno ni več družbena norma, in ta misel je določujoča za našo dobo.

Tistih 140 znakov učinkuje bistveno bolj atraktivno od terenskih poročil, analiz in komentarjev ljudi, ki vedo, kaj pišejo. Zakaj je v Združenih državah presenetila zmaga Donalda Trumpa? Ker je zmanjkal element novinarstva, komentira E. Hladnik-Milharčič. »Skrčilo se je število novinarjev, lokalnih in mednarodnih, profesionalce so zamenjali prekarci, mediji so kadrovsko prešibki za analizo, obremenitve so se povečale, zmanjšal se je korpus novinarskega dela, ki analizira realni svet.« Govoril je o siromašenju mehanizmov, ki preverjajo resničnost. Obenem ljudje ne verjamejo skoraj ničemur več, avtoritet ni, raste število profesionalnih komunikatorjev, profesionalni novinarji izginajajo, je razlagal D. Verčič. »Mediji se ukvarjajo s tem, kako bi nas zabavali, preverjanje dejstev ni več samoumevno, primer tega je novica, da se je 3. svetovna vojna že začela.«

To, čemur tačas rečemo izmišljene novice, ni nič novega. Okoli leta 360 pr. n. št. je Platon v Državi govoril o ljudeh, ki ne vidijo drugega kot sence in nimajo za resnično ničesar drugega, kakor samo sence stvari – realnost je zanj samo igra senčnih slik v votlini. Lažen je bil konj, ki so mu nasedli Trojanci v Iliadi. In lažna je bila, v času drugega rimskega triumvirata, kampanja Oktavijana proti njegovemu tekmecu Marku Antoniju. Prvi, naslednik Julija Cezarja, je bil mojster propagande, poleg tega je bil pri vzvodih moči v Rimu, Mark Antonij se je naposled ubil. 

Danes medije in družbena omrežja, kjer vsakdo deli svojo verzijo resnice, polnijo trditve o izmišljenih novicah, z ene in druge strani političnega pola prihajajo trditve o vulgarnih lažeh in diskreditacijah. Žurnalizem ne dohaja več preverjanja resničnih dejstev, manj in manj temelji na realnosti, malo se ukvarja z resničnimi zgodbami, te so vedno bile bistvene za zaupanje med novinarji in bralci.