Levo mnenje: Zapiski bodoče mame

Lansko leto približno ob tem času sem pisala o izkušnjah in peripetijah novopečene pasje lastnice, kar se mi je zdelo več kot dovolj za nekaj časa. Ampak evo, ravno sem se navadila poleg sebe razmišljati še o psu, ko me je doletela nova življenjska prelomnica. Ob letu osorej tako naokrog hodim z nosečniškim trebuhom ter beležim odzive in nasvete, ki jih ima okolica za punco, ki bo prvič mama postala.

Takole en mesec po tem, ko se je trebuh začel že dodobra poznati in ga je res težko zgrešiti (tudi on, bodimo iskreni, težko zgreši kote miz, nerodno odložene kozarce na pultih in podobne premičnine), sem prišla do nekaterih spoznanj. Na zabavah te, na primer, – trezno kot nuno –, prav vsak tip vpraša, če boš kaj spila. In mislijo, da ne boš poštekala, da prav dobro vedo, da jim ne bo treba zate zapraviti niti cekina. In medtem ko žuliš sveže stisnjeni pomarančni sok ter opazuješ vedno bolj mehke prijatelje in znance okrog sebe, se vsako minuto najde kdo z osebno izkušnjo, ki bi jo želel podeliti s teboj.

Bodoči očetje ti tako s cigareto in viskijem v roki veselo razlagajo, kako »sva midva tud' noseča«, in da »rodiva konec avgusta« in se počutijo, kot da so popolnoma na istem kot ti in matere njihovih otrok. O tem, da so oni mrtvo pijani na žuru, ki se bo končal ob šestih zjutraj, one pa doma z obolelim križem jahajo porodno blazino kot morskega konjička, seveda ne razmišljajo.

Potem imamo tu punce, ki so že rodile. One ti razložijo vse o tem, kako in kdaj so dojile, obvezno pa izveš tudi, kje so otroka sploh nosile (spredaj, zadaj, nizko, visoko). Tiste, ki niso mame, te, ker itak pojma nimajo, kaj bi sploh rekle, zgolj sprašujejo po počutju, hkrati pa komaj čakajo, da se vrnejo k zabavi. Te vrste punca sem bila še ne dolgo nazaj tudi sama, tako da vem, o čem govorim.

In medtem ko tvoji prijatelji sploh ne vedo, da sobotno jutro obstaja, si ti takrat že na sprehodu, kaj pa češ. In tam seveda srečaš starejše gospe, ki se vse po vrsti čutijo poklicane, da ti razložijo, kako stvari stojijo. Natečene noge? Jejte manj soli. Krči v nogah? Magnezij! »Šest mesecev ste noseči? Ja, vas je pa kar precej skupaj, madona!« Eno samo veselje, v glavnem.

Prideš domov, odpreš facebook, kjer si se v začetku nosečnosti in v trenutku slabosti prijavila v skupino »mamice«, takrat pa te šele zares začne boleti glava. Vidite, tovrstne facebook-skupine so namreč kot ostanki prometne nesreče na avtocesti. Veš, da je bolje, da ne bi gledal, pa kljub temu ne moreš in ne moreš umakniti pogleda. Vprašanja in odgovori o otrocih so vsa po vrsti v prvi osebi množine, vsem mamicam namreč skupaj z otroki rastejo zobki, se plazijo, kakajo mehko, trdo, v plenico ali kahlo. Še najraje pa se v zavetju zaprte skupine pritožujejo nad prijateljicami, ki bodo prvič postale mame in ki da »kar naprej jamrajo, da jih nekaj boli«. Same so namreč še dva dni pred porodom plezale na Triglav, obirale češnje na 35 stopinjah in prehodile 800 kilometrov romarske poti Camina v Santiago.

Tako. Tole je zadnje Levo mnenje do jeseni. Takrat bomo imeli novo vlado, v mestu pa se bo začenjal boj za županski stolček. Če bo vse tako, kot mora biti, pridem nazaj in povem, kaj si o vsem tem mislim. Mame vendar vedo najbolje, ne?