Mali bogovi

Kolibriji živijo hitro in nevarno, a človeku, ki jih opazuje, se čas ustavi.
Fotografija: Trochilus polytmus (na sliki) ima dolg rdeč sabljast kljun, črno očesno masko s podaljšanim čopkom na vratu, luskasto perje na sprednjem delu telesa se mu lesketa fluorescentno smaragdno zeleno, dolgi črni repni peresi sta v mirovanju škarjasto prekrižani. FOTO: Boštjan Videmšek
Odpri galerijo
Trochilus polytmus (na sliki) ima dolg rdeč sabljast kljun, črno očesno masko s podaljšanim čopkom na vratu, luskasto perje na sprednjem delu telesa se mu lesketa fluorescentno smaragdno zeleno, dolgi črni repni peresi sta v mirovanju škarjasto prekrižani. FOTO: Boštjan Videmšek

Za razmajanimi vrati makadamske stranske ceste, ob kateri se pasejo potepuški psi in koze, je Barneyjev rajski vrt. Rožnato cvetoče ovijalke, grmi z rdečimi omelastimi cvetovi, viseči vijolični zvoni, visoko drevo z drobnim belim socvetjem, vse je v cvetju, polnem sladkega nektarja, ki kipi tudi iz krmilnic s sladkorno vodo. A v teh sladkih nebesih se bijejo srdite bitke med božjimi bojevniki.

Barney, za katerim je cvet življenja že mimo, o njih ne pove veliko. Obiskovalcu poda stekleničko s sladkano vodo, v žep pospravi 20 dolarjev, in izgine v goščavi. Ne mine dolgo, preden mali bogovi opazijo daritev. Pribrnijo kot droni, s krili, plahutajočimi v nepreštevni frekvenci, in kar med letom z dolgim jezičkom, podobnim slamici, iz stekleničke posrkajo sladko tekočino. Najbolj neustrašni krempeljce nalahno zarinejo v ponujeni prst in takrat si jih lahko pobliže ogledaš. Samec vrste Trochilus polytmus ima dolg rdeč sabljast kljun, črno očesno masko s podaljšanim čopkom na vratu, luskasto perje na sprednjem delu telesa se mu lesketa fluorescentno smaragdno zeleno, dolgi črni repni peresi sta v mirovanju škarjasto prekrižani. Drugi kolibri, jamajški mango, je v senci skoraj črn, med igro svetlobe pa se perje posveti vijolično in rdeče. A mali bojevniki si ne dopustijo daljšega premirja, nenehno se preganjajo od cvetov.

Za to imajo dober razlog, od stalne dostopnosti hrane je odvisno njihovo življenje. Zaradi zelo hitre presnove brez nje zdržijo največ 15 minut. Na dan obiščejo okoli tisoč cvetov. Z jezičkom naredijo 13 srkljajev na sekundo, s krili zamahnejo od 12- do 80-krat, srce jim v letu utripa tudi s 1260 udarci na minuto, vdihnejo 250-krat. Aravaki so jih imenovali božje ptice in verjeli, da so reinkarnacija duš umrlih. Azteški bog vojne huitzilopochtli je pogosto upodobljen kot kolibri, prav tako so Azteki verovali, da se padli bojevniki vračajo na Zemljo kot kolibriji in metulji. Ni težko prikimati starodavnim legendam, medtem ko se pred očmi bije bojni ples kolibrijev. Živijo hitro in nevarno, a človeku, ki jih opazuje, se čas ustavi. Popolna meditacija.