Tiskane izdaje
Predsednik republike je na letošnjem blejskem strateškem forumu, kjer je sodeloval na osrednjem omizju voditeljev, spet govoril o evropskem federalizmu. Na vprašanje, kako pojmuje drzno, smelo politično vodenje, je Borut Pahor odgovarjal z vizijo Združenih držav Evrope. Živimo v času, ko je EU popolnoma izgubljena, pretrgana je vez zaupanja med državami članicami in pretrgana je vez med politiko in javnostjo. Kdo vendar še verjame v staro Evropo? Predsednikova misel o federalizmu je izzvenela skrajno bizarno.
To isto idejo je na vsakoletni mednarodni konferenci razglašal že lani in že takrat navdajal z začudenjem. Zdaj, ko od evropske ideje ni ostalo nič več in ko je tudi od Evrope ostalo zelo zelo malo, je bil ta politični besednjak še bolj nenavaden. Pravzaprav je bilo mučno opazovati odzivanje naokrog, na odru in v avditoriju, čudenje, ki ga je nekdo ponovil še naslednji dan, v razpravi o evropski integraciji in dezintegraciji. Predsednik pa je lansiral še eno čudaško zamisel, namreč o »pozitivnem populizmu«. Voditelj BBC, ki je moderiral razpravo, je komaj prikrival osuplost.
Letošnji voditeljski panel je najbolj izstopajoče kazal prazno in porazno evropsko razpravo. Predvsem politični voditelji so tisti, ki ne dosegajo izzivov časa. Ne znajo misliti prihodnosti, ne znajo niti analizirati sedanjosti. Od njih ni pričakovati novih idej, praviloma se utapljajo v topem konformizmu duha. In če se je kdo kdaj vpraševal, kaj je lahko slovenski prispevek k evropskemu razmisleku, je povsem jasno − nič. Oziroma, kot je že pred desetletjem, v etapi slovenskega pridruževanja Evropski uniji, izjavil Žižek: »Vsakič ko me vprašajo, kaj lahko moja država prinese v EU, hitro rečem nič.«
V zanikanju evropske realnosti ne živi samo domači politični razred, temveč tudi evropski. Pomenljivo je, kako ubožno analizo stanja Unije je bilo letos slišati na blejski konferenci. Na omizju o EU je nastopila osmerica razpravljavcev, med njimi zunanji minister, namestnik ministra in državni sekretar, pa tudi strokovnjaki, raziskovalci, profesorji. Slišali nismo nobene sveže misli.
Ne gre samo za nove ideje in pobude pri iskanju rešitev, brez kritične refleksije je bila tudi ocena aktualnih razmer. Evropska unija zaradi brexita ni v krizi, so se večinoma strinjali udeleženci okrogle mize o integraciji oziroma dezintegraciji EU. Največ zanikanja je bilo opaziti pri predstavnikih iz Velike Britanije, ki tri mesece po referendumu še vedno odlaga odločitve in jih bo očitno še naprej. Razumljivo je, da je najbolj precizna ocena prišla iz avditorija: besedna zveza »brexit pomeni brexit« ne pomeni nič, je zgolj pozicija čakanja, je pripomnil nekdo iz občinstva.
Že dolgo živimo v sosledju kriz, potrebovali bi natančno analizo sedanjih razmer in nekonvencionalni razmislek (out of the box thinking) o tem, kako naprej. EU je v popolnem razsulu, politična elita še vedno v popolnem zanikanju.
