V nadaljevanju preberite:

Vzemimo, da je povprečna knjiga dolga 200 strani. Vedno ko odpremo novo knjigo, torej sprejmemo nekaj nezaslišanega. Pet ali deset ur smo pripravljeni slediti toku misli drugega človeka, ne da bi mu oporekali, ga popravljali ali spraševali. In obratno: ko pisec začne pisati, sprejme prav tako nezaslišano stavo, da se bo našel neki njemu nepoznan človek, pripravljen slediti njegovemu tekstu brez ugovorov. V tem pogledu se knjiga pokaže kot bizarna iznajdba. Podobna ni nobeni znani človeški komunikaciji. V nasprotju z drugimi načini sporazumevanja je enosmerna; še več, vsaka knjiga računa na več ur trajajočo pozornost bralca. Če izvzamemo strankarske govore, ni nihče pripravljen poslušati drugega človeka več ur. Nihče razen bralcev.