Novi začetki in drugačni rituali

Življenje so spremembe. Hudo nam je, ko se moramo seliti, in dolgo nas daje domotožje, a se enkrat tudi to preseli drugam ali vsaj obledi. Tolažimo se, da življenje s spremembami ne prizanese niti tistim, ki so vselej na istem mestu. Ne morejo si predstavljati, da bi zapustili domačijo, rituale in vse drugo, kar stokrat na dan razveseli srce, a moramo vsi doživljati izgube in razočaranja. Življenje včasih ne upošteva naših načrtov, ampak nam vsili svoje, nepredvidljive.

Življenje je tudi akcija. Dokler si prizadevamo spoznati njegove svetle plati, se nam sčasoma usedejo v srce nova srečanja in nove navade. Povsod so zlasti zaželeni kotički, ki jih je prijetno spoznati, nova srečanja za širjenje obzorij. Ponovno se povežemo s starimi prijatelji in se zavemo, kako univerzalni smo ljudje: dobrota in pomoč nista opredeljeni z zemljepisno bližino, velikokrat so od njiju še bolj odvisni tisti, ki se ne morejo skrivati v klišejih »mi proti njim«. Včasih v tujcu spoznamo veliko človeškega.

Življenje so odprte oči. Stare navade so pomirjujoče, vendar njihova prevelika zakoreninjenost preprečuje nova spoznanja, predsodki nam otežijo pogled. Vidimo samo še tisto, kar si želimo videti in kar smo pričakovali, s tem pa smo oropani marsičesa, kar se nam ponuja neposredno pred očmi.

Življenje niso le spremembe, ki se jih bojimo, ampak tudi takšne, ki se jih lahko razveselimo: novi zvoki, drugače dišeč zrak, nove besede. Pričakovanje novih začetkov, drugačnih ritualov. Zavedanje, da smo marsikaj izgubili, a nas za vogalom vedno čaka nekaj novega.