Zaradi fotosinteze je delež kisika v Zemljinem ozračju veliko večji, kot bi bil, če na njej ne bi bilo življenja.

Galerija
Earthrise ali vzhod Zemlje. FOTO: Bill Anders/Nasa Via Reuters
Na božični večer leta 1968 je posadka misije Apollo 8 – prve misije s človeško posadko, ki je obkrožila Luno – posnela eno najbolj znanih in navdihujočih fotografij: Earthrise ali vzhod Zemlje. Na njej je v ospredju sivo, pusto in s kraterji razbrazdano površje Lune in nad njim na črnem ozadju Zemlja – čudovita modro-bela krogla, deloma osvetljena od Sonca, deloma v temi.
Pomen fotografije je daleč presegal zgolj znanstveni ali estetski okvir. Prvič v zgodovini je človeštvo videlo svoj planet s take razdalje, iz perspektive drugega nebesnega telesa: kot majhno, krhko kroglo, z modrimi oceani in belimi oblaki, ki lebdi v neskončni črnini in praznini vesolja. Ta pogled je močno vplival na kolektivno zavest človeštva in spodbudil razvoj okoljskega gibanja, kar je leto in pol zatem pripeljalo ...
Komentarji