Od asistentke do hudičevke

Leta bežijo, otroci rastejo, lasje sivijo. Le študenti in študentke ostajajo vedno enako mladi. Ko sem prvič stopila v predavalnico kot asistentka, sem bila zgolj nekaj let starejša od njih. Da bi me kdo od njih vikal, je bilo redko in hecno. Nekaj let pozneje sem se ob kavi z drugimi asistenti čudila, da so študenti in študentke videti vsako leto mlajši. Kot da se vpisujejo na faks neposredno iz osnovne šole. Mi smo ja bili v njihovih letih veliko bolj zreli in odrasli. Če so me na začetku akademskega leta vikali, sem predlagala, da se tikamo, kar jim je bilo kul. Še nekaj let je minilo, iz asistentke sem napredovala v docentko in od vodenja vaj do predavanj. Ob predlogu, da se tikamo, sem na študentski strani začutila nelagodje. Starostna razlika je postala prevelika. Od takrat se z ...