Perpetuum profit

Oni dan so v delu televizijskega dnevnika, ki se koncentrira na kroniko na slovenski strani žice, govorili o elektrarni, ki za svoje obratovanje porabi več energije, kot je ustvari. Na prvi prisluh se zdi stvar popoln paradoks. Zakaj za vraga bi nekdo investiral milijone evrov v gradnjo tako nesmiselnega objekta? A hitro stvari postanejo popolnoma jasne - zaradi milijonov evrov, ki jih elektrarna ustvari.

Naj pojasnimo, črpalna hidroelektrarna Avče v času nizkih cen električne energije, ponoči in ob koncu tedna, porablja energijo za črpanje vode v akumulacijski bazen, v času visoke porabe in visokih cen električne energije pa akumulirano vodo uporablja za proizvodnjo električne energije.

Že vsaj par tisočletij si človeški um prizadeva ustvariti napravo, ki bi delovala večno - tako imenovani perpetuum mobile in doslej nam še ni uspelo, saj osnovnošolska fizika uči, da telesa za svoje gibanje potrebujejo energijo, ta pa ne more nastati iz nič. Po tej logiki se zdi razumljivo, da črpanje milijonov hektolitrov vode po dober kilometer in pol dolgem cevovodu s precejšnjo višinsko razliko pač zahteva več energije, kot je lahko proizvede spust iste načrpane vode skozi turbine nazaj v Sočo.

A ČHE Avče vseeno je nekakšen perpetuum mobile, no v bistvu perpetuum profit, saj se njeno proizvajanje dobička, vsaj dokler bodo veljale dogovorjene cene elektrike in ob približno skrbnem gospodarjenju, skoraj ne more ustaviti. Nič čudnega, da ob milijonskih dobičkih razmišljajo o še eni podobni elektrarni.

Elektrarna, ki porabi več elektrike, kot je proizvede, je simptom razmišljanja modernega človeka in princip delovanja novodobnega kapitalizma. Ljudje smo, še posebej, ko je v igri denar, pripravljeni odmisliti vse dolgoročno škodljive posledice lastnih dejanj. Ne zanima nas, kako s skrbjo za lastno ugodje škodujemo naravi, še manj smo ob visokih dobičkih pripravljeni prilagoditi svoja dejanja - recimo porabiti manj energije.

Kapitalu na tem mestu skoraj nimamo kaj očitati, saj ta zgolj izkorišča človeško zmoto, da je dobiček naravna kategorija in ne dogovorjena oziroma družbena kategorija. Lahko si le zamislimo posledice tovrstne zmote nekje v (ne preveč) daljni prihodnosti, ko bomo poleg tisočerih podobnih izjemno dobičkonosnih elektrarn najbrž dočakali tudi podjetje, ki bo najprej poskrbelo za prestavitev struge reke, nato pa čeznjo zgradilo most.

Če se bo to izplačalo in če bo še kje kakšna reka, seveda.