(SATIRA) Pobalini in Kurz pri prijatelju

Poteza, ki so si jo te dni privoščili državnozborski pobalini, je v bistvu dobrodošla, zato da bolje vidimo, kakšne »malenkosti« (prosto po Janezu Ivanu) nam kuhajo izvoljenci dela naroda. Če je kdo morda še v dvomih. Pri tem polagajo roko na srce, prisegajo na boga, na svoj lik in delo in predvsem na lik in delo Velikega vodje. Oni ne kradejo, oni ne lažejo, želijo ljudem vse dobro, čeprav svojega papeža ne slišijo najbolje. Če se jim zgodi kak greh, je samo zato, ker so bili še mladi, ker je življenje težko, in ker res ni šlo drugače, tega ne bodo naredili nikoli več, saj so na pravi strani. Njihov vodja bo poravnal vse grehe, oni se opravičijo, potočijo solzo, če je treba, in ... Tukaj nastopi stara modrost: Povej mi, s kom se družiš, in mi ti povemo, kdo si. Izjemno »strokovno« pomoč ...