Poljska na razpotju

Velika Poljska je v EU mala država.

Objavljeno
20. december 2017 11.00
Posodobljeno
20. december 2017 11.00
Danes je pričakovati premik v zvezi s političnimi sankcijami Evropske unije proti Poljski. To je ukrep brez precedensa, konflikt med Brusljem in Varšavo o demokratičnih vrednotah je globok, komisija že dolgo žuga s svojim »jedrskim orožjem«. Paradoksalno, Poljska bi lahko za evropsko mizo sedela med največjimi, lahko bi bila vplivna država članica, tesno ob Nemčiji, zdaj je potisnjena na obrobje. S svojo politiko se je osamila, ob Madžarski je kot garjava ovca, negotovo je, kakšen bo njen prihodnji položaj v EU.

Komisija bo verjetno predlagala aktiviranje sedmega člena evropske pogodbe, to lahko pomeni zamrznitev denarja iz skladov Evropske unije, v skrajnosti tudi izgubo glasovalnih pravic. Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta na nedavnem vrhu Unije izjavila, da bosta podprla komisijo, če bo ta pozvala k sankcijam. Stvari dodatno zaostruje brexit oziroma finančni primanjkljaj zaradi odhoda Velike Britanije, Poljska je največja neto prejemnica evropskih sredstev.

Pred kratkim je Poljska doživela misteriozno zamenjavo, nihče ni dobro razumel, zakaj je premierka Beata Szydło morala oditi. Vstopil je Mateusz Morawiecki, menedžersko spretnejši, z bolj intelektualnimi kvalifikacijami in gladko angleščino. Spremembe so ponavadi priložnost za nov začetek, toda hitro je bilo opaziti, da je zamenjava prvega ministra bolj kozmetična kot vsebinska.

Novoimenovani ob predstavitvi v parlamentu ni skrival tiste iste nacionalkonservativne ideologije, ki je značilna za voditelja vladajoče stranke Pravo in pravica Jarosława Kaczyńskega, ki iz ozadja vleče vse niti na Poljskem. Enako kot on je govoril o temačni zapuščini komunističnega režima in branil aktualne spremembe, po njegovem nujne za ureditev razmer v sodstvu. Ni dopustil kakega dvoma o reformah v pravosodju, do katerih sta poudarjeno kritični tako evropska kot beneška komisija, zadnja je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih.

Kontroverzne spremembe v pravosodju, ki jih uveljavljajo v Varšavi, vznemirjajo nevladne organizacije, te opozarjajo na kršenje temeljnih evropskih načel in spodkopavanje vladavine prava, medtem pa je vladajoča garnitura napade razširila tudi na neodvisne medije, želela bi spremeniti volilni sistem, imeti večji nadzor nad vsem v državi. Letnici 1989 in 2004 sta bili za nekdanje komunistične države uresničenje evropskih sanj, zdaj je Poljska videti samo še lupina demokracije.

Težko je pričakovati, da bi šla evropska kazen do konca, v skrajnosti namreč predvideva odvzem glasovalnih pravic. Za to je potrebno strinjanje vseh držav članic, tudi Orbánove Madžarske, ki je vnaprej povedala, da bo blokirala takšno potezo. Mogoče pa se je tisto najpomembnejše pravzaprav že zgodilo. Štiridesetmilijonska Poljska je postala marginalna država, vse manj pomembna za evropske procese. Lahko bi zamenjala Veliko Britanijo, stala ob Nemčiji in Franciji, drugi dve veliki članici, Italija in Španija, sta obe krhki. Namesto tega je ostala sama, siva eminenca Kaczyński jo izrablja za lastne oblastne interese.

Poljska na razpotju

Politika in demagogija, Jarosław Kaczyński Foto: REUTERS/Kacper Pempel