Predrznost biti mi
Treba je raziskovati, ustvarjalno razmišljati, govoriti z ljudmi in ne le polniti kletke našega prepričanja z vedno podobnimi podatki.
Odpri galerijo
FOTO: Blaž Samec/Delo
Z Wikipedijo, Enciklopedijo Britannica in drugimi spletnimi viri imamo vsak trenutek na voljo vse mogoče podatke in znanje, a pogosto ostajamo v kletkah svojega prepričanja. Prisegamo na vedno isto gospodarsko in socialno filozofijo, celo na iste politike, a tudi na različno videnje dejstev od tistih na drugi strani. Sodobne demokratične družbe so ideološko razdeljene, v svojem nastopu TED poudarja filozof Michael Patrick Lynch z univerze Connecticut.
Njegova ideja, vredna širjenja, je stara kot Kantova »sapere aude«: Drzni si vedeti! Ne gre samo za iskanje po Googlu, gre za poskus razumeti, »zakaj se neka bolezen širi, kako deluje matematični dokaz ali zakaj je prijatelj depresiven«. Treba je raziskovati, ustvarjalno razmišljati, govoriti z ljudmi in ne le polniti kletke našega prepričanja z vedno podobnimi podatki.
Vse težje je, saj nam danes celo računalniški algoritmi ponujajo našim podobne informacije in prepričanja. »Drzniti si vedeti pomeni tudi tvegati, da imamo napačno mnenje, da je tisto, kar si želimo, drugače od tistega, kar je res.« Filozof priporoča nekaj ponižnosti, vedenja, da marsičesa ne vemo.
Se bomo s tem približali najboljšim filozofom človeške zgodovine, na primer Sokratu, za katerega je bila največja modrost vedenje, da ne ve ničesar? Častno življenje je bilo zanj prizadevanje biti takšen, kot želimo, da nas vidijo drugi. Ker v medčloveških odnosih ni nič stalnega, je priporočal, da se izognemo nepotrebnemu navdušenju v času blagostanja in neupravičeni žalosti v času težav.
Tako so vsaj zapisovali njegovi učenci, saj Sokrat v svojem življenju ni zapisal niti besede. A bi nam drznost misliti po svoje priporočal tudi francoski filozof René Descartes, pa tudi, da novega vedenja ne smemo graditi samo na starih spoznanjih, iskati in postavljati je treba nove temelje vednosti. Drznimo si biti – mi.
Njegova ideja, vredna širjenja, je stara kot Kantova »sapere aude«: Drzni si vedeti! Ne gre samo za iskanje po Googlu, gre za poskus razumeti, »zakaj se neka bolezen širi, kako deluje matematični dokaz ali zakaj je prijatelj depresiven«. Treba je raziskovati, ustvarjalno razmišljati, govoriti z ljudmi in ne le polniti kletke našega prepričanja z vedno podobnimi podatki.
Vse težje je, saj nam danes celo računalniški algoritmi ponujajo našim podobne informacije in prepričanja. »Drzniti si vedeti pomeni tudi tvegati, da imamo napačno mnenje, da je tisto, kar si želimo, drugače od tistega, kar je res.« Filozof priporoča nekaj ponižnosti, vedenja, da marsičesa ne vemo.
Se bomo s tem približali najboljšim filozofom človeške zgodovine, na primer Sokratu, za katerega je bila največja modrost vedenje, da ne ve ničesar? Častno življenje je bilo zanj prizadevanje biti takšen, kot želimo, da nas vidijo drugi. Ker v medčloveških odnosih ni nič stalnega, je priporočal, da se izognemo nepotrebnemu navdušenju v času blagostanja in neupravičeni žalosti v času težav.
Tako so vsaj zapisovali njegovi učenci, saj Sokrat v svojem življenju ni zapisal niti besede. A bi nam drznost misliti po svoje priporočal tudi francoski filozof René Descartes, pa tudi, da novega vedenja ne smemo graditi samo na starih spoznanjih, iskati in postavljati je treba nove temelje vednosti. Drznimo si biti – mi.
