Pričakovanje božiča v Pekingu

Nisem verna, morda zaradi krsta in pasivne verske vzgoje do 13. leta starosti, ki sta me doletela kot družbena norma. Vero sem zgodaj dojela kot visoko institucionalizirano, avtoritarno in patriarhalno zadevo, veliko, preden sem s temi koncepti sploh operirala. Razum jo je zavrgel, takoj ko se je v zgodnjih najstniških letih začel prebujati. Zagospodovala je brezbrižnost, tolikšna, da nisem nikoli zmogla dovolj kinetične energije, da bi mariborski nadškofiji poslala tisti dopis z zahtevo, da me odštejejo iz svoje nebeške kvote. Ne zato, ker bi bila goreče prepričana o čemerkoli drugem, še najmanj o ateizmu, agnosticizmu ali poganstvu, ki namesto zgodb nizajo vsaj veljavne argumente. Ne zato, ker me nevihtna strela, razgled s skalnega pobočja in osamelo drevo premaknejo še bolj kot najbolj ...