Prosimo, govorite!

Ne boste verjeli: premalo govorimo in se tega niti ne zavedamo. Vemo, da smo se znašli v času, ki je prelomen. Ves čas nas spremlja dvom, ali delamo prav. Vemo, da kot skupnost preberemo premalo leposlovja in zahtevnih besedil – da upada naša bralna pismenost. Hkrati vemo, da smo pahnjeni v privilegirano dobo obveščenosti o prav vsem. Da veliko znamo in ogromno naredimo. Do informacij nam ni treba več potovati v knjižnice daljnih mest, klepetalniki umetne inteligence nam jih celo znotraj knjig poiščejo v sekundi. Vemo, da se vedno bolj pogovarjamo tako, da pišemo – in da vse to vpliva na naš jezik.