Proti-slovja: Kölnski kulturni šok

So silvestrski priseljenski izgredi znamenje preobrata v begunski politiki?

Objavljeno
08. januar 2016 18.39
Damijan Slabe
Damijan Slabe
»Vedno znova moramo preverjati, ali smo pri razlogih za izselitev in izgon iz Nemčije v resnici storili vse, kar je nujno,« je v četrtek, ko je sedem dni po novoletni noči končno postalo nekoliko bolj jasno, kdo so bili storilci silvestrskih izgredov na ploščadi med kölnsko katedralo in železniško postajo, dejala nemška kanclerka Angela Merkel. »Tistim, ki se niso pripravljeni podrediti našemu pravnemu redu, je treba povsem jasno pokazati, kar jim gre.«

Pokazati kaj? Vrata? Tako bi se povedanemu reklo po domače in v manj politično korektni govorici. Kajti zdaj je tudi laikom že jasno, da seksistični izgredi, nadlegovanje, otipavanje, ropanje in celo posiljevanje žensk med novoletnim rajanjem v okolici kölnske katedrale nikakor ni bilo delo opitih posameznikov »severnoafriškega in azijskega porekla«, kot je kazalo sprva.

Ostre besede nemške kanclerke, da je dogodkom treba priti do dna in storilce najstrožje kaznovati, so zato še kako na mestu. Toliko bolj, ker ne gre le za očitna kazniva dejanja. V Kölnu in še nekaterih mestih se je zgodilo nekaj bistveno hujšega, nekaj za evropsko kulturo nepojmljivega. Na kar policija, vsaj ne v tako množični obliki, sploh ni bila pripravljena in tudi zato ni imela odgovora. Taki množični seksistični ekscesi se namreč po evropskem prepričanju lahko dogajajo kvečjemu na indijskih avtobusih ali pa na kairskem trgu Tahrir med kakšno arabsko pomladjo.

Nemci, pedantni kot so, bodo dogodke prej ali slej raziskali. Ker je nujno. Za Evropo in tudi za prišleke, ki jih ne kaže vseh metati v isti koš. Vendar tudi to ne bo odgnalo »korelacij« med kölnskim »lovom na ženske« in begunsko krizo. Evropa je zaradi priseljenskega vala preveč razrvana, razcepljena in sprta, preveč pa je tudi tistih političnih strankarskih kalkulantov (in celo držav), ki jim je dogodek voda na mlin.

Se sploh zavedamo, kako malo časa je minilo od poletnega vzklika kanclerke Merklove »zmogli bomo« do silvestrskega vseevropskega kulturnega šoka pred kölnsko katedralo? Ograje, Frontex, Švedi in Danci, ki zapirajo meje, povsem ksenofobna Poljska, podprta z višegrajsko skupino in Orbanovim »vetom«, praktično že razpadli schengen... vse to so dokazi, da se je nesporna voditeljica EU Merklova begunske krize očitno lotila preveč zlahka. Če je kdo iz vrst velikega kapitala slučajno računal, da bo evropsko gospodarstvo z begunci dobilo poceni delovno silo, postarani kontinent pa dobrodošlo poživitev, se je krepko uštel. Migracije so veliko bolj zapletena zadeve. Če je zahodna Evropa sebi veliko bolj sorodne vzhodne Evropejce po padcu zidu sprejemala medse s stotinami asociacijskih sporazumov, prepovedi in poenotenj, preden jim je po več letih sploh odprla svoj trg dela, se bo tudi pri beguncih, ki največkrat prihajajo iz povsem tujega kulturnega okolja, integracije treba lotiti veliko bolj premišljeno in usklajeno, predvsem pa dolgoročno. Tudi s postavljanjem jasnih meril in pogojev beguncem. Če naj jim pomagamo. Samo humanost je premalo.

Preobrat v begunski politiki je torej nujen. Kajti zdaj je že jasno, da Evropa migracijam ne bo ušla. Kar velja za vse članice. Če jih ne bo znala s skupnimi močmi usmerjati, jo bodo povozile. To je edino pozitivno sporočilo kölnskega novoletnega »kulturnega šoka«. Upajmo, da še pravočasno.