Razočaranje nad Golobovo vlado, stagnacija desnice in nesposobnost »tretjih sil«, da zasedejo nišo, odprto na sredini, ustvarjajo podlago za spremembo.
Galerija
Ko bomo tudi v Sloveniji dobili sintezo, kakršno pooseblja litovska Zora Nemna, se bojim, da bodo ljubljanske ulice in trgi veliko bolj prazni od vilenskih. FOTO: Janis Laizans/Reuters
Preteklo leto sem prvič obiskal Litvo. Bila je ena redkih evropskih držav, v katerih še nisem bil, in (če za trenutek odmislim Belorusijo, kamor že vrsto let ni mogoče potovati) edina iz nekdanjega sovjetskega bloka. Prvi obisk, na katerem sem sodeloval na forumu v vasici Nida, tik ob meji z rusko kaliningrajsko eksklavo, je spodbudil drugega. Ko so jeseni baltsko državo zajeli protesti proti poskusu populistične desnice (posledica rekonstrukcije levosredinske koalicije, ki zajema tudi prorusko populistično stranko Zora Nemna), da bi prevzela kulturno ministrstvo, me je režiser Karolis Kaupinis, ki sem ga spoznal na srečanju v Nidi, povabil v Vilno na konferenco s pomenljivim naslovom Skočiti iz lonca z vrelo vodo: vilenski forum demokratičnega odpora.
Omembe iz prejšnjega odstavka so za ...
| Kolumne
Komentarji