Sneg
Že meter snega bi nas sprešal, zadušil in zamrznil na mah.
Odpri galerijo
Ko pade deset centimetrov snega, je na obalnih cestah »uzbuna«. FOTO: Jure Eržen/Delo
Brane Gregorčič obljublja sneg do nižin. Tak naslov sem prebral v časopisu. Saj vem, komu se je dobrikal (naslov, namreč). Ampak tudi pri vremenskih napovedih in še bolj pri naslovih svetujem zadržanost. Od znancev iz Nemčije in Avstrije sem namreč slišal, kako so v času božiča množično negodovali nad zeleno zimo in bentili nad ogrevanjem ozračja, ki jim ne privošči belih radosti.
Za svete tri kralje pa se je pojavila pošiljka, ki so jo naročali. In ji ni videti konca. Nič več kot radost, ampak kot cunami. Kaj bi šele bilo na južni strani majhnega sveta! Da ne govorim o krajih ob morju. Že meter snega bi nas sprešal, zadušil in zamrznil na mah.
Neko zimo je v Piranu padlo samo 16 centimetrov snega in strme ceste do naše hiše (in šole) niso ne splužili ne posolili. Redki avtomobili so ga zbili, čez dan je rahlo otoplilo, ponoči pa zamrznilo. In dobili smo ledeno bobstezo, po kateri potem en teden ni speljal noben avtomobil. Samo navzdol je nekako šlo. Poleg tega je temperatura padla 10 stopinj pod ničlo in nam, zimskim zelencem, so pomrznile vodovodne cevi. En teden smo bili brez vode. Si predstavljate življenje brez avtomobilov in vode? Kako smo preživeli? Nekaj najnujnejših zalog smo dobili od srečnejših sosedov. Življenje brez vode je bila dobra šola za pozneje, ko smo čez kako leto ostali brez nje še poleti, zaradi suše. Ko pade deset centimetrov snega, je na obalnih cestah »uzbuna«.
Kolega Dragan je, vračajoč se z nočnega dela, okoli polnoči v eni takšni desetcentimetrski snežni ujmi v grozi obupal. Avtomobil je pustil v Strunjanu, ker bi bil prevoz čez 80-metrski »prelaz« Valeta smrtno nevarna avantura. Moral je peš, v mrazu in celcu, dobro uro hoje do Pirana in se živ komaj prebil čez vse zamete. Zato, prosim, spoštovane vremenarje in pisce člankov, naj nam, če je le mogoče, obljubljajo čim manj. Ledena doba bo prišla vsem toplim gredam navkljub. Če ne letos, pa čez tisoč let. Boste znali povedati.
Za svete tri kralje pa se je pojavila pošiljka, ki so jo naročali. In ji ni videti konca. Nič več kot radost, ampak kot cunami. Kaj bi šele bilo na južni strani majhnega sveta! Da ne govorim o krajih ob morju. Že meter snega bi nas sprešal, zadušil in zamrznil na mah.
Neko zimo je v Piranu padlo samo 16 centimetrov snega in strme ceste do naše hiše (in šole) niso ne splužili ne posolili. Redki avtomobili so ga zbili, čez dan je rahlo otoplilo, ponoči pa zamrznilo. In dobili smo ledeno bobstezo, po kateri potem en teden ni speljal noben avtomobil. Samo navzdol je nekako šlo. Poleg tega je temperatura padla 10 stopinj pod ničlo in nam, zimskim zelencem, so pomrznile vodovodne cevi. En teden smo bili brez vode. Si predstavljate življenje brez avtomobilov in vode? Kako smo preživeli? Nekaj najnujnejših zalog smo dobili od srečnejših sosedov. Življenje brez vode je bila dobra šola za pozneje, ko smo čez kako leto ostali brez nje še poleti, zaradi suše. Ko pade deset centimetrov snega, je na obalnih cestah »uzbuna«.
Kolega Dragan je, vračajoč se z nočnega dela, okoli polnoči v eni takšni desetcentimetrski snežni ujmi v grozi obupal. Avtomobil je pustil v Strunjanu, ker bi bil prevoz čez 80-metrski »prelaz« Valeta smrtno nevarna avantura. Moral je peš, v mrazu in celcu, dobro uro hoje do Pirana in se živ komaj prebil čez vse zamete. Zato, prosim, spoštovane vremenarje in pisce člankov, naj nam, če je le mogoče, obljubljajo čim manj. Ledena doba bo prišla vsem toplim gredam navkljub. Če ne letos, pa čez tisoč let. Boste znali povedati.
