V nadaljevanju preberite:

»Saj so nekoristni,« je Pablo Picasso nekoč pripomnil o računalnikih. »Samo odgovore ti znajo dati.« Zgolj izračunajo enačbe, ki si jih vnesel vanje. Če so nekoristni danes, je vzrok povsem obraten. Kriva so prevelika vprašanja, ki jih misleči stroji zbujajo.

Ali res drži, kar trdi veliki jezikovni model, pogovorno znan kot »umetna inteligenca«? Zakaj se v danem trenutku prikaže prav ta oglas? Zakaj žena dobi drugačne iskalne izide kot njen mož, sin drugačne kot hčerka? Jima želi kdo škodovati na družbenih omrežjih? Predvsem pa, zakaj je vedno težje najti zaupanja vredne informacije?

Zagonetna vprašanja in dileme, res jih je veliko. A ne dovolj, da bi nas odvrnila od sodobnih tehnologij. Slika ne bi mogla biti jasnejša. Statistični urad je letos objavil, da zgolj šest odstotkov Slovenk in Slovencev med šestnajstim in štiriinsedemdesetim letom starosti še nikdar ni uporabilo interneta.

Žal državni statistiki ne poročajo, kaj je to manjšino odvrnilo pred pokušino spleta. Zato pa vemo, da kar oseminosemdeset odstotkov prebivalcev na njem visi vsak dan. Manj kot odstotek jih zmore, da bi ga uporabili manj kot enkrat na teden.