Tlačani in knezi: Motet za otroke

Na odprtju Poletja v Celju je v soboto Celjski godalni orkester izvrsten glasbeni program pod vodstvom vodje in dirigenta Nenada Firšta začel s skladbo Marc-Antoina Charpentierja, polifoničnim motetom Te Deum v aranžmaju Guya Lamberta oziroma s preludijem Marche en rondeau. Skladbo Evropska radiodifuzna zveza in njeno tekmovanje za Pesem Evrovizije uporabljata že od leta 1954.

Dlje torej, kakor Slovenija uporablja himno Zdravljico, dlje, kakor je prejšnja država uporabljala Hej, Slovani, in tudi dlje, kakor je nekdanja kraljevina imela iz Bože pravde, Lijepa naša domovina in Naprej, zastava slave sestavljeno državno himno.

Ko je ob intonaciji Pesmi Evrovizije prva celjska javna uslužbenka za področje kulture trznila in hotela vstati, misleč, da gre za pomembno himno, jo je k sreči muzikalični strankarski sopotnik potegnil nazaj na sedež. Za nas je bil to znak, da bo poletje v mestu spet žalostno.

Takoj nam to še ni bilo jasno, saj smo se na Poletno muzejsko noč še veselili in srkali zastonjkarske pijače po brezplačno odprtih celjskih muzejih in galerijah. Najbolj sta nam, tudi tlačani smo pod kožo glasbeni primitivci, ustrezala Janko in Branko, ki sta v Muzeju novejše zgodovine vrtela težkorokovsko in psihedelično glasbo z vinilnih plošč iz sedemdesetih let.

V začetku tedna so med nas udarile nove težkometalne novice. Starši in strokovnjaki so se zgražali nad knežjo občino, ko se je razvedelo, da že od petka pozna analizo o zastrupljeni zemlji na igrišču enote Hudinja vrtca Tončke Čečeve. Naročila jo je, čeprav je že dva meseca poznala analizo, ki so jo plačali starši. No, v četrtek je knežja občina po tednu dni cincanja le objavila, da bo s težkimi kovinami onesnaženo zemljo na igrišču dala zamenjati.

Otroci iz vrtca Hudinja županu Bojanu Šrotu niso napisali zahvale za zapoznelo prijaznost, saj je potreboval preveč časa, da se jim je odločil urediti manj nevarno okolje.

So pa pismo ob prihodu poletja velenjskemu županu Bojanu Kontiču napisali otroci iz Velenja, kjer v vrtce ne uvajajo težkih kovin. Takole se končuje: »MI VZI ODHAJAMO NA POČITNICE IN JESENI V ŽOLO. ŽELIMO TI, DA ŠE NAPREJ ČUVAŠ NAŠO OBČINO, NAŠE VELENJE IN TITOV TRG. KONEC. TVOJI PRIATLJI IS VRTCA VRTILJAK S URŠKO IN GAŠPERJEM.«

Po zgledu velenjskih bi zdaj pismo celjskemu županu morali napisati še tlačani, ki poslušamo heavy metal, ali vsaj naši težkometalni otroci. Takole bi se lahko glasilo: »Mi vsi zapuščamo najnovejši celjski vrtec, ker si dovolil, da je ogrozil naše zdravje. Želimo si, da bi končno začel čuvati našo občino, naše Celje in Trg celjskih knezov. Tvoji mali prijatelji s povečano možnostjo zdravstvenih okvar.«

Potem bi vsi skupaj zapeli Zdravljico. Vstane naj, kdor še lahko.