Tlačani in knezi: Pametno mesto mrtvih

Mrtvi so poceni, živi smo dragi, zato za nas knezi nimajo denarja.

Objavljeno
24. marec 2017 08.56
Pokopališče Celje
Brane Piano
Brane Piano
Mrtvih bo v Celju in na Teharjah kmalu pokopanih več, kakor nas je živih tlačanov. »Kaj znancev je zasula že lopata!« je zapisal France. Zato je prav, da so na mestnem pokopališču in na teharski izpostavi pokojni ta mesec dobili informacijsko točko.

Prvi celjski knez je lani v okviru razprave o priložnostih in pasteh pametnih mest – to so nas spomnili iz občinske službe za reklamiranje knezov – rekel, da lahko življenje tlačanov izboljšajo le z inštaliranjem naprednih tehnologij. »Pokopališko-informacijski sistem je nedvomno eden takih sistemov,« so sporočili z občine.

Ponovimo za tiste, ki so pozabili, za kaj gre. Prideš na celjski britof, odtipkaš ime iskanega pokojnika in izriše se pot do njegovega groba. Lahko mu neseš rože, lahko mu z groba tudi kaj izmakneš. To se sicer ne sme početi, se pa rado dogaja, in tatovi so zdaj dobili še informacijsko podporo. A pustimo samopreskrbo s cvetjem in svečami ... Po prepričanju knezov je torej informacijska točka na obeh celjskih pokopališčih prvi korak do pametnega mesta. V katero smer, je jasno – na drugi svet.

Z doneskom v Celju so ta mesec ob odprtju pokopališke informacijske točke seveda spet pretiravali. Razlagali so, da je Celje med prvimi mesti, ki jo imajo. No, prvo pač ni. Že pred Celjem so si to omislili v drugih velemestih: v Trbovljah, Zagorju, Ravnah na Koroškem in Piranu, načrtujejo jih v Žalcu in Brežicah. Velenje je pa tudi pri tem še enkrat prehitelo Celje, in to za kar šest let. Zdaj v Podkraju pri Velenju pokopališko informacijsko točko že nadgrajujejo z zgodbami pokopanih. Kmalu v Podkraju ne bo mogoče le preverjati, ali je kakšna osovražena oseba že stegnila noge, ampak se tudi naslajati nad tem, kaj je za življenja počela in kaj se ji je nazadnje tragičnega pripetilo.

Digitalizacija pokopališča v prizadevanjih za pametno mesto Celje, čeprav ste morda nad njo navdušeni, pa je prej past kakor priložnost. V past so se knezi ujeli le zato, ker ni bila draga, saj je stala manj kot 20.000 evrov. Če bi za nas, ki smo še živi, pokrpali ceste in ulice, rodili mestni potniški promet in postavili brezplačne vroče točke hitrega svetovnega spleta v starem mestnem jedru, bi jih to stalo ne desetkrat, ampak stokrat več. Kaj hočemo, mrtvi so poceni, živi smo dragi, zato za nas knezi nimajo denarja.

Imamo pa droben digitalni pomislek. Večina najstarejših tlačanov, nevajenih informacijskega sveta, se na prikazovalniku na dotik v mrliški vežici ne bo znašla. Mladi in tlačani v najboljših letih pa bomo aplikacijo za iskanje svojcev poganjali kar na svojih pametnih telefonih. Ko v Celju dodajo še biografije pokojnih, bomo pametno mesto mrtvih. Naj, če smo bizgeci in prenašamo napačne razvojne prioritete.