Tlačani in knezi: Strašila

V predprazničnem času – veseli, da nas niso vzeli Miklavževi peklenščki, in v sladkem pričakovanju daril – smo eni bolj, drugi manj brezskrbni, tretji ga pa žingajo.

V Velenju si predsednica mestnega odbora SDS Suzana Kavaš in častni predsednik Anton de Costa delata sive lase. Sivih las pa si menda dovolj ne dela župan, predsednik šaleške SD, borcev in gasilcev Bojan Kontič. Zaleščanski tlačani poskušamo razvozlati uganko, ki se nam zastavlja. Vse kaže, da se velenjska desnica boji posilstev, levica pa ne. Ne gre, kakor bi zmotno sklepali, za lahkotnejši pogled na te reči, ampak za grožnjo, ki je ali pa je ne predstavljajo begunci, ki jih želi policijska ministrica nastaniti v azilnem domu v nekdanjem Vegradovem samskem domu v velenjski Stari vasi.

Nekateri trepetamo pred poštarjem, ki prinaša priporočena pisma. Kaj če je v pismu odpoved službe, položnica za prometni prekršek ali tožba za razvezo? Nekaj pa je med nami tudi tlačanov, ki trdijo, da so pametni in da jim moramo verjeti na besedo. Zaskrbljeni so zaradi beguncev.

Več kot dva tedna je že, kar se je v Velenju pojavila Civilna iniciativa Velenje, za katero velenjska SDS objavlja, da jo podpira. Menda ja, saj jo je ustanovila. No, ta iniciativa se zavzema za veliko stvar. Pravzaprav je proti – nasprotuje ureditvi azilnega doma v Velenju.

Ta teden sta se velenjska SDS in SLS dobrohotno odločili, da civilni iniciativi pomagata zbrati podpise za razpis naknadnega referenduma. Na njem bi Velenjčani glasovali o razveljavitvi sklepov mestnega sveta o tem, katere pogoje naj izpolni vlada, če želi v Velenju vzpostaviti azilni dom.

Potemtakem, sklepamo premalo domovinsko zavedni tlačani, se velenjska desnica trudi, da vladi ne bi bilo treba izpolniti nobenih pogojev in bi v Velenju lahko postavila azilni dom s poljubnim številom azilantov.

Tega, kar bomo omenili v nadaljevanju, ne trdimo tlačani, ampak so svetniki desnice razlagali na zasedanju mestnega sveta, namreč, da je bilo po Evropi na tisoče posilstev, ki so jih zagrešili begunci. Prav iz takšnega govorjenja sklepamo, da se velenjska desnica boji posilstev, velenjska levica pa se te vrste sile ne boji. Pa ni potrebe, da bi razpravljali o tem, ali bo jutri nov dan in koliko je bilo domnevnih posilstev. Saj temu niti desnica sama ne verjame.

Če bi nevarnost res bila tako velika in realna, se normalen človek niti v prazničnem mesecu ne bi mogel poveseliti z drugovi, zvrniti kapljice rujnega in zavriskati ob pesmi.

Pa se velenjska desnica očitno ničesar ne boji. Pred tednom dni je SDS v strankini pisarni na Starem trgu organizirala zaključek leta za člane. Na mizah je bilo malo manj piškotov in malo več vina, harmonikaš je raztegoval meh, edina pomanjkljivost žura, ki so ga na svoji facebook strani objavili pod naslovom Imamo se fajn, pa je bil kleni komentar simpatizerja, ki ga ni bilo na zabavi: »Erike pa nema?«

Figo se bojijo beguncev, posiljevalcev, ljudožercev in vesoljcev. Samo zbegali bi nas radi.