Trendi: 0,001

S političnim sloganom Vsi smo 99 odstotkov gibanja Okupirajmo jeseni 2011 je razprava o koncentraciji bogastva, ki ga ima v rokah peščica, postala vsesplošna. Ampak statistika je še bistveno bolj neizenačena. Ne gre za najbogatejši odstotek niti za tisočinko, temveč za 0,001 odstotka, pravi Susan George. Francosko-ameriška politologinja, ki se posveča vprašanjem socialne pravičnosti, finančnih institucij in dolga, govori, da sta bogastvo in moč bistvo problemov politične ekonomije.

Kopičenje moči brez primere je v sredici aktualne ekonomske krize, komentira sobesednica, pogovarjali sva se ob nedavnem zagrebškem Subverzivnem forumu. Oseminsedemdesetletnica pomni številne razprave o dolgu, s kakršno smo bombardirani tačas, in opaža ponavljajoče se vzorce. Razred najbogatejših je še bogatejši, kakor je bil pred krizo, finančnih produktov je še več. »To so dokazi, da zmagujejo.« Oziroma kot je izjavil Warren Buffett: »Zadnjih dvajset let traja razredna vojna in moj razred zmaguje«.

Družbeni razred »največjih« in »najbogatejših«, pooseblja ga elita, ki se vsako leto srečuje v Davosu, je vzela pod drobnogled raziskava matematikov s Politehnike v Zürichu, ki se ukvarjajo s teorijo kompleksnosti. Številke, vpete v eksakten znanstveni okvir, razgaljajo osupljivo statistiko. Izhodišče je obsežna baza podatkov, ki vključuje vzorec 43.000 transnacionalnih korporacij, tega so najprej zožili na 1300 največjih, najmočnejših družb; so medsebojno tesno povezane, kar omogoča, da so lastniške vezi večinsko v njihovih rokah. Okleščenje te skupine na polovico razkrije, da kakih 700 družb obvladuje tri četrtine vrednosti vseh 43.000 korporacij. V sredici je najožje jedro 147 družb in te nadzorujejo 40 odstotkov omenjenih transnacionalnih korporacij. Obstaja še ožji seznam petdeseterice, ki velja za udarno konico, in med njimi se le dve korporaciji ukvarjata z realno ekonomijo, ostale so banke, zavarovalnice in finančne družbe. Mimogrede, koncentracija in prepletenost bank in naftnih velikanov med drugim razložita, zakaj se bo globalno segrevanje nadaljevalo, pravi Susan George, in čemu je ekološka kriza na dnu prioritet.

Koliko sploh ostaja za ostale? Pri čemer tistih 99,9 in še nekaj odstotka ljudi večinoma sploh ni neizobraženih, čedalje večja neenakost se nanaša predvsem na srednji razred. Omenjene številke – 11 milijonov ljudi oziroma 0,1 odstotka svetovnega prebivalstva obvladuje 42 bilijonov dolarjev, še manjša skupina ljudi, 0,001 odstotka, pa tretjino tega – so lažje predstavljive, če primerjamo, kaj je mogoče narediti s tem denarjem. Analitiki so izračunali, da je 42 bilijonov dolarjev desetkrat toliko, kot znaša dolg Grčije, Irske, Italije, Španije in Portugalske skupaj. Ali 187 let univerzalnega osnovnega in srednješolskega izobraževanja. Ali 1400-krat toliko, kolikor znaša milenijski cilj ZN za čisto vodo. Ali stroški podnebnega prilagajanja za 250 let. Ali pa 70 ameriško-afganistanskih vojn.