Ukrajini pomagati do zmage

Ukrajini moramo še naprej zagotavljati sredstva, s katerimi bo lahko premagala napadalca, ponovno vzpostavila suverenost in našla mesto v Evropski uniji.
Fotografija: Frontna črta se je v zadnjih mesecih komaj kaj premaknila. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP
Odpri galerijo
Frontna črta se je v zadnjih mesecih komaj kaj premaknila. FOTO: Yasuyoshi Chiba/AFP

Skoraj eno leto po ruski invaziji v Ukrajini je vojna prešla v novo fazo. Ruski predsednik Vladimir Putin je po neuspelem napadu na Kijev lani spomladi in neverjetni protiofenzivi, pri kateri so Ukrajinci osvobodili Harkov na severu in Herson na jugu, začel povračilno kampanjo, v kateri z droni in izstrelki napada civilno prebivalstvo in energetsko infrastrukturo. Putin si zaradi neuspehov na bojišču prizadeva, da bi moralo čim več Ukrajincev in Ukrajink zimo preživeti v mrazu in temi.

Frontna črta se je v zadnjih mesecih komaj kaj premaknila. Vendar smo še vedno priča srditemu bojevanju (s številnimi žrtvami) in kaže, da se Rusija pripravlja na veliko spomladansko ofenzivo. Rusko gospodarstvo je pripravljeno na spopad, od kremeljskega propagandnega stroja, ki je v polnem zagonu, prihaja mešanica apokaliptičnih groženj in imperialističnih zablod. Meduza, ki je zadnja neodvisna medijska hiša v Rusiji, in Center Saharov, ki je še edina organizacija za človekove pravice v državi, se morata zapreti. V Moskvi vlada kljubovalno vzdušje.

V teh okoliščinah zavezniki Ukrajine ravnajo pravilno, ko povečujejo vojaško pomoč, tudi z dobavo bojnih tankov. Cilj je, da Ukrajina premaga napadalca. Vendar ne moremo upati na takšen izid, ne da bi Ukrajini zagotovili sredstva zanj. V nasprotnem primeru se napoveduje dolgotrajna vojna izčrpavanja, zaradi katere bo v Ukrajini še več smrtnih žrtev, v Evropi večja negotovost, po svetu pa nenehno trpljenje (kot posledica dejstva, da Rusija preskrbo s hrano in energijo uporablja za izsiljevanje).

Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije. FOTO: Project Syndicate
Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik evropske komisije. FOTO: Project Syndicate

Partnerji Ukrajine so se že zavezali, da bodo zagotovili napredno zračno obrambo, denimo raketni sistem patriot, ki ga izdelujejo ZDA, zmogljivejše havbice in dodatna oklepna bojna vozila. Vendar se je nedavni veliki preboj zgodil šele po intenzivni razpravi o tem, ali zagotoviti tanke, kot sta v Nemčiji izdelan leopard 2 ali ameriški M1 abrams. Sam že dolgo zagovarjam stališče, da moramo Ukrajini zagotoviti sredstva, s katerimi bo lahko izgnala Rusijo. Ukrajinske sile potrebujejo tanke, da bi vojskovanje v rovih premaknile s trenutne mrtve točke in ponovno dobile zagon, ki so ga imele jeseni, ko so vnovič zavzele Harkov in Herson.

Za dosego dogovora o dobavi tankov so bile potrebne dolgotrajne in intenzivne razprave, tudi na ravni Evropske unije v sklopu sveta za zunanje zadeve. Preboj se je zgodil, ko se je Nemčija strinjala, da bo dobavila tanke leopard 2, pri čemer se bo usklajevala z ZDA, ki bodo priskrbele približno 30 tankov M1 abrams. Čeprav bo to terjalo čas ter intenzivno usposabljanje in vzdrževanje, rezultat ne bo omejen zgolj na bojišče. Rusiji smo še enkrat jasno pokazali, da je Putin tudi tokrat naredil napako, ko je podvomil o naši odločnosti.

image_alt
Zelenski od Zahoda želi tudi rakete dolgega dosega in bojna letala

Seveda bodo nekateri trdili, da se bo zaradi več orožja vojna podaljšala, razmere pa samo še dodatno zaostrile ter da so diplomatska pogajanja edina rešitev. In čeprav bomo Evropejci in Evropejke vedno pripravljeni prisluhniti vsakomur, ki si bo resno prizadeval za pravičen in na pogajanjih temelječ konec vojne, je Rusija za zdaj jasno pokazala, da ne namerava prenehati izvajati vojnih zločinov. Vsi, ki so se poskušali pogajati s Putinom, so ostali praznih rok. Dokler se to ne spremeni, lahko samo sklepamo, da je edini način za končanje vojne ta, da se Ukrajini zagotovijo sredstva, s katerimi bo lahko pregnala napadalca.

EU mora torej storiti vse, kar je v njeni moči, da podpre Ukrajino. In to tudi počne. Skupaj z vladami držav članic EU smo za Ukrajino zbrali že 12 milijard evrov (13,1 milijarde dolarjev) za orožje in zadevno blago, od tega 3,6 milijarde evrov iz evropskega mirovnega instrumenta. Če prištejemo še makrofinančno in humanitarno pomoč, znaša naša skupna podpora skoraj 50 milijard evrov.

Poleg tega EU trenutno zagotavlja glavnino vojaškega usposabljanja za ukrajinsko osebje. Na dobri poti smo, da v okviru misije EU za vojaško pomoč, ki poteka na Poljskem in v Nemčiji, do aprila usposobimo 15.000 vojakov, in pripravljeni smo se še dvakrat bolj potruditi, da bi jih usposobili še enkrat toliko, tudi za uporabo tankov, kakršen je leopard 2.

EU po tem, ko je že samo v nekaj mesecih zmanjšala svojo odvisnost od uvoza energije iz Rusije, zdaj pripravlja že deseti sveženj sankcij. In naj ne bo pomote: sankcije delujejo. Rusija prodaja nafto po ceni, ki je nižja za 40 dolarjev glede na brent, njeni dnevni prihodki od energije pa naj bi se po tem, ko bodo ta mesec začeli veljati naši najnovejši ukrepi, skrčili s približno 800 milijonov evrov na 500 milijonov evrov. Kremelj to vojno drago plačuje, in dlje ko bo trajala, dražja bo.

Januarja lani sem tik pred invazijo obiskal regijo Donbas in videl frontno črto. Povsem je jasno, zakaj mi je to potovanje ostalo v spominu. Na poti nazaj mi je predsednik vlade Denis Šmihal v Kijevu povedal, da se bo zares začela invazija in da dobro vedo, da se mi ne bomo prišli borit na njihovo stran. Je pa nemudoma vprašal, ali jim bomo dali orožje, ki ga bodo potrebovali za obrambo.

Odkrito rečeno, nisem točno vedel, kaj naj odgovorim, saj niti nisem vedel, kako odločni bomo Evropejci in Evropejke. Danes lahko odgovorim brez obotavljanja. Ko sem ta teden pred vrhom EU – Ukrajina potoval v Kijev, ni bilo več nikakršnega dvoma, da se je Evropa ob tej priložnosti izkazala. Zato moramo Ukrajini še naprej zagotavljati sredstva, s katerimi bo lahko premagala napadalca, ponovno vzpostavila svojo suverenost in našla svoje mesto v Evropski uniji.

***

Josep Borrell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter podpredsednik EK.

Copyright: Project Syndicate, 2023. www.project-syndicate.org

Prispevek je mneje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še: