Nesporazum

»Priimek?« »Semprimožnik.« »Aha, Primožnik.« »Ne Primožnik, Semprimožnik.« »Saj razumem, si Primožnik. Pišem: Primožnik.« »Nisem Primožnik, ampak Sem-primožnik.« »Dovolj heca. Primožnik. Tako je tudi napisano. Naslednji?«

Zabavne prigode z uporabo besed, ki smo jih površno slišali in jih zatem suvereno narobe izrekli ali celo dlje časa narobe izrekali, so lahko neomejen vir zmede, sramu ali krohota. Ob besednih spotikih sicer ne gre nujno za globlje nesporazume, kar pa ne zmanjša njihove zanimivosti. Za lahkoten uvod v mračne jesenske dni sledi nekaj cvetk, izbranih in nabranih med sorodniki in znanci.

»Po jeze-eru bistrih glava, čolnič plava sem ter tja,« je v mladih letih zvonko prepeval moj stric. Da je jezero lahko blizʹ Triglava, je najbrž ugotovil šele, ko si je obul gojzarje in jo mahnil v Julijce. A njegov zdrs ni izjema. Nedolžni otročiči, ki se približno toliko kot na alpska jezera spoznajo še na marsikaj iz sveta odraslih, denimo na cerkvene norme, grehe in grešnike, med mašnim obredjem odločno molijo: »Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas lešnike.« Obilje iskrenih molitev omogoča dobro stanje leske in njeno nadpovprečno rodnost v naših krajih. V katoliško obredje se prek otroških duš in ust občasno pritihotapi kak biser, vreden globlje liturgične obravnave. Ob dogmatičnem obrazcu »Sveta Trojica, en sam Bog« je moja znanka v mladih letih doživljala mini teološko krizo, saj ji ni bilo niti najmanj jasno, v kateri del stvarstva naj uvrsti frazo »sveta trojica ansamblov«. In gospa, ki ni poznala obrednega pozdrava »mir s teboj«, je nanj ob rokovanju z neznancem v isti cerkveni klopi odgovorila s svojim imenom. »Kaj morem; mislila sem, da se mi je predstavil: Mirsad.«

Da ne zanemarimo drugega idejnega pola, je treba nujno omeniti priredbo besedila znane partizanske koračnice, ki poziva »hej, mašinca, zagodi, naj odmeva povsodi naš pozdrav«, kar je v strumni otroški priredbi prešlo v »naj odmeva v posodi naš pozdrav«. Vsak otrok, ki se je kdaj igral z domačimi piskri, pozna odmev v posodi, tako da je taka akustična interpretacija povsem sprejemljiva. Kaj priporoča prvi del speva, je danes znano le še malokomu. Naši generaciji, odraščajoči v nenehnem osveževanju socialističnega kanonskega zgodovinskega spomina, je bilo brutalno odkrito pojasnjeno, da mašinca pomeni mitraljez, ki zagode, ko zamesari po sovražniku. Gre za naši mladosti in takratnim vzgojno-političnim razmeram povsem prilegajoče se krvavo ozadje koračnice z domovinskih proslav.

Niso pa vsi besedni nesporazumi in spodrsljaji črno ali rdeče obarvani. Nekaj je povsem vsakdanjih in morda znanih tudi občemu bralstvu. Navedimo nekatere. Kamara (Tamara) zavije mardarine (mandarine) z nekaj revelevórverjevimi (lovorjevimi) listi v povinil (polivinil) in v kuhinji spusti rovleto (roleto), nakar jo obda mirvana (nirvana). Nad glavami nas preletava kalifohter (helikopter), kristalne kozarce hranimo v vedrini (vitrini), za potovanje čez lužo potrebujemo pasulj (pasoš, potni list), pred igro na snegu otroke oblečemo v komnezon ali migozon (kombinezon). Univerzitetni profesor je v domači vasi prejel čestitke, ker je postal projektor (prorektor). Eden od mojih sinov je, takoj ko se je naučil brati, v stari kuharski knjigi našel recept za naduta jabolka (nadeta, torej nadevana jabolka), v bontonu za otroke pa usmeritev: Pri mizi ne serbaj (ne srebaj). Izraz avtotohten namesto avtohton se mi je, čeprav izvorno uporabljen v zafrkanciji, že na prvi posluh tako zalezel pod kožo, da v naglici pravega sploh ne znam več izgovoriti.

Strokovni besednjak šolskih predmetnih področij je zlata jama dijaških besednih piruet. Hemoroidi se znajdejo med celičnimi strukturami (namesto mitohondrijev), prvi sklon je imenovalec (imenovalnik), zaporedje je naraščujoče (naraščajoče). Znameniti in vsestransko uporabni Hornerjev algoritem je po zaslugi dijaške inventivnosti doživel največ preimenovanj. Najpogostejša so: antično navdahnjeni Homerjev algoritem, biblijsko obarvani Herodov algoritem in še povsem svež, sočen, komaj pred letom dni porojeni Hornyjev algoritem (angleški pridevnik horny pomeni pohoten, potreben).

Nesporazumi, tudi besedni, včasih prerastejo v mogočne verige ali snežene kepe. Bolj ko si sogovorniki pojasnjujejo, slabše je. In sploh ni treba, da je kdo med njimi naglušen. Blage, neškodljive nize nesporazumov lahko slišimo v komedijah: »Gospa, so to vaša očala?« »Seveda, tam pleza koala.« »Komu je dala?« in tako dalje. Nesporazumi so lahko nevarni: »Naj pridemo peš do vas?« »Ne hodite skozi vas, tam nori stekel pes.« »Prihajamo; notri nam bo steklo.« Nesporazumi so lahko celo namerni. Če se z njimi lotimo človeške psihe ali podzavesti z namenom, da se bližnjim omrači um ali da ti posumijo na lastno duševno neravnovesje, obstaja izraz za to: mračênje (ang. gaslighting). Bati se je, da je od vdora družbenih omrežij in umetne inteligence v vse pore našega življenja mračenje vseprisotno.

Virtualno drobovje svetovnega spleta vsrkava vse od modrosti do norosti, z mojega področja denimo vse od zadnjih prebojev v matematični topologiji do nedavnega presežka izpod nekega gostujočega peresa. Gre za globoko razsvetljenje, da »zadnjih nekaj sto let matematika skoraj ne odkriva nič več novega, zgolj ponavlja že znane formule«, ki so ga nemudoma posvojili zaščitniki naših z računstvom nadlegovanih sončkov. V podporo trditvi, da je matematični prispevek zadnjih stoletij ničen, priča odsotnost slovenske terminologije v dijaškem besednjaku. Izraza krožni lok in tetiva, denimo, komaj kdo prinese v srednjo šolo. Če parafraziram isto gostujoče pero, sodita lok in tetiva v matematiko in v vsaki družini pač niso zanjo. V izogib nesporazumom je torej nujno, da se v pouk matematike uvede možnost ugovora vesti.

 

***

Marta Zabret, profesorica matematike in specialistka matematičnega izobraževanja